Vpliv avgustovske vročine na črevesno floro in odpornost: kaj pravi znanost?

Črevesna flora – kompleksna skupnost mikroorganizmov, ki naseljuje prebavni trakt – ima ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema, presnovi in splošnem zdravju. Raziskave kažejo, da lahko vročinski stres, spremembe hidracije, prehrane in spanja vplivajo na sestavo mikrobiote ter s tem na odpornost proti boleznim. 

Človeški prebavni trakt vsebuje trilijone mikroorganizmov, ki sodelujejo pri presnovi hranil, tvorbi vitaminov in uravnavanju imunskega odziva (Belkaid & Hand, 2014, Science). Uravnotežena črevesna flora spodbuja tvorbo protimikrobnih peptidov in krepi pregrado črevesne sluznice, kar zmanjšuje tveganje za vdor patogenov v krvni obtok.

Približno 70 % imunskih celic se nahaja v črevesju, kjer mikrobiota komunicira z limfatičnim tkivom (GALT – Gut-associated lymphoid tissue), kar pomeni, da vsaka sprememba v mikrobiomu neposredno vpliva na imunski odziv (Honda & Littman, 2016, Nature).

Visoke temperature povečajo izgubo tekočine in elektrolitov, kar lahko spremeni pH in osmotsko ravnovesje v prebavilih. To vpliva na rast koristnih bakterij, kot so Lactobacillus in Bifidobacterium, ter lahko omogoči prevlado oportunističnih patogenov (Kamada et al., 2013, Nature Reviews Immunology).

Poleti ljudje pogosto uživamo več hladnih, a tudi sladkih pijač in hitre hrane, kar lahko zmanjša vnos prehranskih vlaknin in prebiotikov – ključnih hranil za koristne bakterije (Makki et al., 2018, Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology).

POSLEDICE ZA ODPORNOST 

Spremembe v črevesni flori lahko povzročijo nižjo proizvodnjo kratkoverižnih maščobnih kislin (SCFA), ki so pomembne za protivnetno delovanje in vzdrževanje zdrave črevesne sluznice (Koh et al., 2016, Cell).

Porušena mikrobiota zmanjšuje učinkovitost imunskih celic in lahko poveča tveganje za vnetne odzive, ki so povezani s kroničnimi boleznimi (Round & Mazmanian, 2009, Nature Reviews Immunology).

Redno pitje vode in uživanje živil z visoko vsebnostjo vode (lubenica, kumare) preprečujeta dehidracijo in ohranjata stabilno okolje v prebavilih.

Vključite fermentirana živila (kefir, jogurt, kislo zelje, kimči) ter živila, bogata s prebiotiki (čebula, por, banane, stročnice), ki spodbujajo rast koristnih bakterij.

Visok vnos sladkorja spodbuja rast oportunističnih bakterij in gliv, kar lahko zmanjša mikrobiotsko raznolikost.

Vadba pozitivno vpliva na raznolikost mikrobiote in izboljšuje protivnetne odzive (Clarke et al., 2014, Gut).

Avgustovska vročina ni izziv le za srce in ožilje, ampak tudi za črevesno floro, ki je tesno povezana z našo odpornostjo. S pravilno prehrano, ustrezno hidracijo in uravnoteženim življenjskim slogom lahko ohranimo zdravo mikrobioto, ki nas bo varovala pred sezonskimi boleznimi in kroničnimi vnetji.

Viri: Belkaid, Y., & Hand, T. W. (2014). Role of the microbiota in immunity and inflammation. Science, 348(6230), 126–132; Honda, K., & Littman, D. R. (2016). The microbiota in adaptive immune homeostasis and disease. Nature, 535(7610), 75–84; Kamada, N., et al. (2013). Control of pathogens and pathobionts by the gut microbiota. Nature Reviews Immunology, 13(10), 707–721; Makki, K., et al. (2018). The impact of dietary fiber on gut microbiota in health and disease. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 15(9), 559–579; Koh, A., et al. (2016). From dietary fiber to host physiology: Short-chain fatty acids as key bacterial metabolites. Cell, 165(6), 1332–1345; Round, J. L., & Mazmanian, S. K. (2009). The gut microbiota shapes intestinal immune responses during health and disease. Nature Reviews Immunology, 9(5), 313–323; Clarke, S. F., et al. (2014). Exercise and associated dietary extremes impact on gut microbial diversity. Gut, 63(12), 1913–1920.