Ljudje se moramo vsakodnevno spopadati s številnimi izzivi. Določenih smo veseli, drugi nam vzbujajo občutek tesnobe. Gre za to, da negativni notranji ali zunanji dražljaji, ki nastanejo v tovrstnih stresnih situacijah, "sprožijo fiziološke odzive in najrazličnejše procese, ki telo spravijo v stanje 'boj ali beg', z misijo ponovne vzpostavitve ravnovesja, kot je bilo pred pojavom dražljaja," pojasnjuje prehranska terapevtka Simona Fabjan.
"Dokler se negativni stresni dražljaji hitro razrešijo in se telo povrne v ravnovesje, niso škodljivi za telo. Ko pa ostanejo nerazrešeni, pripeljejo do kroničnega stresa, ki dolgoročno vpliva na slabše delovanje našega telesa," pojasnjuje strokovnjakinja in dodaja, da je še posebej na udaru prebavni sistem, ki je glede na izsledke študij zadnjega desetletja močno povezan z možgani prek živčnega in hormonskega sistema. "Pojavijo se lahko abdominalne bolečine, slabost, napihnjenost, kronična driska ali zaprtost, zgaga, tudi povečana prepustnost črevesja, razvije se odpornost proti začetnemu protivnetnemu učinku kortizola ... Vse to vodi v povišane lokalne in sistemske vnetne procese ter v pomanjkanje hranil, ki lahko pripeljejo do najrazličnejših kroničnih nenalezljivih bolezni."
Ko smo v stresu, ne mislimo na zelenjavo, probiotike in vlaknine
V stresnih situacijah uteho običajno iščemo v hrani, saj nam ta predstavlja neko vrsto tolažbe. Zlasti čokolada, piškoti ter druge sladkarije in slani prigrizki so v takih trenutkih naši najboljši prijatelji. No, tako vsaj mislimo. Prav tako velikokrat ne jemo, ker smo dejansko lačni, temveč iz navade, v obilici dela so pogosto na meniju hitra prehrana ali instant prigrizki, ki so vedno na dosegu roke. Jemo tako rekoč povsod, med potjo, pred televizorjem in računalnikom, s pametnimi telefoni v roki, avtomatično, (pre)hitro. Hrano pogosto samo bežno prežvečimo in pogoltnemo, brez okušanja, brez občutka.
"Nezavedno prehranjevanje nas ne pripelje samo do slabše izbire živil, temveč nas tudi odtuji od zaznavanja lastnega telesa in slabšega delovanja prebavnega sistema," je prepričana prehranska terapevtka. Naše telo namreč ni oblikovano za instantno prehranjevanje, naši pa možgani potrebujejo do 20 minut, da zaznajo občutek sitosti, zato avtomatično goltanje hrane pogosto vodi v prenajedanje, prekomerno telesno težo in celo motnje hranjenja. Ujamemo se v začaran krog stresa, nezdravih prehranjevalnih navad ter prebavnih težav, iz katerega se je izjemno težko rešiti. Nekateri poskušajo z gibanjem, drugi z raznimi oblikami sproščanja, učinkovito pa je lahko tudi čuječno prehranjevanje.
Kaj je čuječno prehranjevanje?
"Čuječnost je lahko odličen prvi korak pri prepoznavanju stresa, čuječno prehranjevanje pa pri spreminjanju prehranjevalnih navad, saj lahko zmanjšamo vpliv čustvenega stanja na izbiro hrane," pravi sogovornica in dodaja, da gre za nekaj, čemur bi se moral v večji meri posvetiti vsakdo izmed nas. Osnovni namen je vzpostaviti povezavo med umom ter telesom, kar je bistvo čuječnega prehranjevanja. "Ko smo čuječni pri prehranjevanju, postanemo pozorni na svojo izkušnjo s hrano, na svoje občutke ter zunanje in notranje vzgibe hranjenja," pojasnjuje prehranska terapevtka. "Gre za prehranjevanje v stanju tukaj in zdaj, ko se zavedamo svojih občutkov in telesa ter se pri tem ne obsojamo." Če ob tem telo podpremo še z zdravimi vsakodnevnimi navadami, smo na pravi poti do kakovostnega in vitalnega življenjskega sloga.
Kako vzpostaviti čuječno prehranjevanje?
Po besedah strokovnjakinje poznamo več orodij, ki nas pripeljejo do čuječnega prehranjevanja, na nas pa je, da si za začetek izberemo tisto, za katero menimo, da nam bo najbolj koristilo, in ga začnemo uvajati najprej pri enem obroku, nato postopoma dodajamo še preostale. Ob tem prehranska terapevtka navede nekaj najučinkovitejših primerov tehnik čuječnega prehranjevanja:
1. Ko se prehranjujem, sedim za mizo brez motečih dejavnikov (telefona, časopisa, prižgane televizije itd.).
2. Vsak grižljaj prežvečim vsaj 15-krat in počasneje jem.
3. Med vsakim grižljajem odložim pribor in ga zopet uporabim po tem, ko grižljaj pogoltnem.
4. Ko se prehranjujemo čuječno, smo bolj pozorni tudi na izbiro hrane, brez obsojanja in z zavedanjem se sprašujemo: Ali bo ta obrok podprl moje telo? Ali ta obrok v tem trenutku res potrebujem? Ali občutim lakoto?
5. Sedem za mizo in vadim zavestno dihanje. Dih povežem z umom in telesom. Ko se umirim, začnem jesti.
6. Preden dam hrano v usta, se vprašam: Kakšna so moja čustva? Sem razburjen? Kakšni so načini, da se pomirim? Prehranjuj se v mirnem stanju.
7. Ko jem ali pijem, aktiviram vse svoje čute in opazim teksturo, vonj, okus, arome, težo, obliko, barvo itd.
Med obrokom naj bo v naših mislih samo hrana, ki jo imamo pred seboj
Tako, kot si vsak dan vzamemo čas za jutranjo in večerno nego ter kopico obveznosti, si moramo torej nujno vzeti čas tudi za kakovostne obroke. Jesti je treba počasi, hrano okušati z vsemi petimi čutili ter v njej uživati, ob tem pa biti čuječi na vse dražljaje in občutke, ki nam jih vzbuja. Ko se prehranjujemo čuječno, pozornost namreč posvečamo le hrani, ki je pred nami. To pomeni, da zraven ne gledamo televizije ali brskamo po spletu, niti se ne pogovarjamo po telefonu. Prehranjujemo se načrtovano in zgolj, ko smo res lačni, ne pa iz navade, ob priložnosti, zaradi želje, hrepenenja, žalosti ali stresa. Jemo, kolikor potrebujemo, zdravo in načrtovano, hrano jemljemo kot blagoslov in sredstvo, ki nas ohranja zdrave ter pri dobrem počutju. Tako tudi lažje ohranjamo primerno telesno težo, imamo nadzor nad prehranjevanjem, to pa blagodejno vpliva na splošno počutje in zdravje.
Sponzorirana vsebina
