Vprašanje o tem, kako pogosto odvajate blato, se morda zdi zelo osebno, vendar odgovor nanj razkriva presenetljivo veliko o vašem splošnem zdravju. Raziskava, objavljena leta 2024 v znanstveni reviji Cell Reports Medicine, je preučevala povezavo med pogostostjo obiskovanja stranišča ter genetiko, življenjskim slogom in zdravstvenim stanjem ljudi. Znanstveniki z Inštituta za sistemsko biologijo (ISB) so analizirali podatke 1.425 udeležencev in ugotovili, da so najbolj zdravi tisti posamezniki, ki blato odvajajo enkrat ali dvakrat na dan.

Ta ritem so poimenovali kar optimalno območje prebave. Po drugi strani pa je bilo prepogosto ali preredko odvajanje povezano z različnimi skritimi zdravstvenimi težavami. "Ta študija kaže, kako lahko pogostost odvajanja blata vpliva na vse telesne sisteme in kako je lahko nenormalna frekvenca pomemben dejavnik tveganja za razvoj kroničnih bolezni," je leta 2024 dejal mikrobiolog z ISB Sean Gibbons, glavni avtor poročila. Dodaja še: "Ta spoznanja bi lahko služila kot osnova za oblikovanje strategij za uravnavanje pogostosti odvajanja blata, celo pri zdravih populacijah, z namenom optimizacije zdravja in dobrega počutja."

Kako so znanstveniki preučevali prebavne navade zdravih ljudi
Da bi dobili čim bolj jasne rezultate, so znanstveniki v študijo vključili le splošno zdrave ljudi, ki v preteklosti niso imeli težav z ledvicami ali črevesjem, kot so ledvične bolezni, sindrom razdražljivega črevesja ali Crohnova bolezen. Udeležence so glede na njihove navedbe razdelili v štiri skupine: zaprtje (eno do dve odvajanji na teden), nizko-normalno stanje (tri do šest odvajanj na teden), visoko-normalno stanje (eno do tri odvajanja na dan) in driska (štiri ali več tekočih blata na dan).

Poleg reševanja podrobnih vprašalnikov o prehrani, zdravju in življenjskem slogu so udeleženci oddali tudi vzorce krvne plazme in blata. Raziskovalna skupina je nato analizirala presnovke v krvi, kemijsko sestavo krvi, genetiko in črevesne mikrobe. Izkazalo se je, da so manj pogosto odvajanje blata v povprečju pogosteje navajale ženske, mlajši ljudje in posamezniki z nižjim indeksom telesne mase (ITM). Vendar pa so znanstveniki ugotovili, da imajo ljudje z zaprtjem ali drisko ne glede na starost, spol ali težo še vedno zelo jasne pokazatelje, ki kažejo na prikrite zdravstvene težave v telesu.

Kako zaprtje in driska škodujeta vašim ledvicam ter jetrom
Natančen pregled vzorcev je pokazal, zakaj sta obe skrajnosti odvajanja blata nevarni za notranje organe. Pri ljudeh s pogosto drisko so v blatu našli več bakterij, ki običajno živijo v zgornjem delu prebavil. Njihovi krvni izvidi so hkrati pokazali biološke označevalce, povezane s poškodbami jeter, saj driska moti proces, pri katerem jetra reciklirajo žolčne kisline za razgradnjo in absorpcijo prehranskih maščob. Drugačna, a prav tako nevarna slika se je pokazala pri ljudeh z zaprtjem. Njihovo blato je vsebovalo visoke ravni bakterij, ki povzročajo fermentacijo beljakovin. "Če blato predolgo ostane v črevesju, mikrobi porabijo vse razpoložljive prehranske vlaknine, ki jih sicer fermentirajo v koristne kratkoverižne maščobne kisline," je povedal bioinženir Johannes Johnson-Martinez z ISB. "Nato ekosistem preklopi na fermentacijo beljakovin, kar proizvaja več toksinov, ki lahko prodrejo v krvni obtok." Raziskovalci so te strupene stranske produkte dejansko odkrili v krvi zaprtih udeležencev. Posebej izrazit je bil presnovek, imenovan indoksil-sulfat, ki nastane pri razgradnji beljakovin in dokazano škoduje ledvicam.

Hitre spremembe: Kako gibanje preoblikuje črevesne bakterije
Ugotovitve te raziskave so pomemben dokaz, da med pogostostjo odvajanja blata in splošnim zdravjem obstaja neposredna vzročna povezava. Kljub skrb vzbujajočim podatkom pa obstaja upanje, saj lahko ljudje s spremembo navad močno izboljšajo svoje zdravje. Novejše raziskave namreč kažejo, da se lahko naš črevesni mikrobiom spremeni in prilagodi veliko hitreje, kot smo si mislili doslej. Odličen primer je nemška študija iz leta 2025, v kateri so znanstveniki spremljali telesno neaktivne odrasle, ki so začeli izvajati trening za moč dvakrat do trikrat na teden. Tisti udeleženci, ki so pridobili največ mišične moči, so imeli opazne spremembe v sestavi črevesnih bakterij že po osmih tednih redne vadbe. Prav takšne hitre prilagoditve v črevesju bi lahko ljudem pomagale, da se iz skupine z zaprtjem ali drisko premaknejo v območje zdravega in rednega odvajanja blata.

Pogled v navade tistih udeležencev, ki so spadali v optimalno skupino odvajanja blata, razkriva preprost recept: uživali so več vlaknin, pili več vode in se pogosteje gibali. Njihovi vzorci blata so prav tako pokazali visoko raven koristnih bakterij, ki skrbijo za fermentacijo vlaknin. Klinična raziskava, ki so jo leta 2025 objavili ameriški raziskovalci, pa je dodala še eno pomembno ugotovitev: ljudje, ki imajo v črevesju veliko mikrobov, ki proizvajajo metan, so še posebej učinkoviti pri pretvarjanju prehranskih vlaknin v koristne kratkoverižne maščobne kisline.

To pomeni, da sta za zdravje pomembna tako količina zaužitih vlaknin kot tudi specifična mešanica mikrobov v črevesju posameznika. S tem si lahko razložimo, zakaj imata lahko dva človeka, ki jesta popolnoma enako hrano, povsem različne zdravstvene rezultate. Seveda se vsakemu občasno zgodi, da prebava zaniha zaradi trebušne viroze ali prevelike količine sira, a ta študija opozarja predvsem na našo vsakodnevno rutino, ki lahko razkrije skrite zdravstvene težave, za katere sploh nismo vedeli.
Vir: sciencealert
































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV