Kaj se dogaja z našim črevesjem, ko smo pod stresom?

Dolgi delovniki, neredni obroki, pomanjkanje spanja, premalo gibanja in vsakodnevni stres so postali del sodobnega življenja. A vse to lahko vpliva tudi na črevesni mikrobiom, skupnost mikroorganizmov, ki živi v našem prebavnem sistemu in ima pomembno vlogo pri prebavi, imunskem sistemu in splošnem počutju.

Verjetno ste že slišali izraz, da imamo 'metuljčke v trebuhu', ko smo nervozni. Ta občutek ni zgolj prispodoba. Med možgani in črevesjem namreč poteka stalna komunikacija.

Ko smo pod stresom, telo sprošča več stresnih hormonov, kar lahko vpliva na delovanje prebavnega sistema. Pri nekaterih ljudeh se to kaže kot napenjanje, zaprtje ali driska, pri drugih kot občutek teže v želodcu ali pogostejše prebavne težave.

Kratkotrajen stres običajno ne povzroča večjih težav, drugače pa je pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu, ki lahko vpliva tudi na ravnovesje črevesnega mikrobioma.

Mnogi ljudje v želji, da bi sledili hitremu tempu življenja, vsak dan ponavljajo navade, ki črevesju niso najbolj naklonjene.

1. Preskakovanje obrokov

Zajtrk na poti, kosilo za računalnikom in večerja tik pred spanjem so za marsikoga nekaj povsem običajnega. Toda neredni obroki lahko porušijo naravne ritme prebave.

2. Premalo spanja

Kakovosten spanec ni pomemben le za možgane. Kronično pomanjkanje spanja vpliva tudi na ravnovesje črevesnih mikroorganizmov.

3. Kronični stres

Dolgotrajen stres vpliva na celotno telo, tudi na prebavila. Prav zato številni ljudje v stresnih obdobjih opažajo spremembe v prebavi.

4. Premalo gibanja

Telesna aktivnost nima koristi le za srce in mišice. Gibanje spodbuja tudi delovanje prebavil ter prispeva k splošnemu dobremu počutju.

5. Preveč predelane hrane

Prehrana z veliko sladkorja, iz ultra predelanih živil in s premalo vlakninami ni najboljša novica. Črevesni mikroorganizmi imajo raje raznoliko prehrano z veliko rastlinskih živil.

Popolnega življenja brez stresa verjetno ni. Lahko pa naredimo nekaj preprostih korakov:
- poskusimo jesti bolj redno,
- vsak dan namenimo vsaj nekaj minut gibanju,
- poskrbimo za dovolj kakovostnega spanca,
- v prehrano vključimo več vlaknin,
- ne pozabimo na zadostno hidracijo.

Že majhne spremembe lahko dolgoročno prispevajo k boljšemu počutju.

V zadnjih letih se veliko govori o probiotikih in prebiotikih, vse več pozornosti pa dobivajo tudi postbiotiki.

Če so probiotiki koristni mikroorganizmi, so postbiotiki njihove koristne presnovne snovi oziroma spojine, ki nastanejo med njihovim delovanjem. Zaradi svojih lastnosti postajajo zanimiva tema na področju sodobnega razumevanja prebavnega zdravja.

Prav zaradi vse večjega zanimanja za mikrobiom se postbiotiki pojavljajo v vedno več izdelkih za vsakodnevno uporabo.

Veliko ljudi si želi podpreti svoje dobro počutje na čim bolj preprost način. Zato postajajo vse bolj priljubljeni izdelki, ki jih lahko vključimo v vsakodnevno rutino brez posebnega načrtovanja.

Med zanimive novosti na slovenskem trgu sodijo herbalne vode DoNatural. Gre za nizkoenergijske negazirane funkcionalne vode, ki združujejo izvlečke zelišč, minerale, vlaknine in postbiotike. Zasnovane so brez dodanega belega sladkorja in umetnih sladil, sladkane pa so izključno s sadjem.

Brin navdušuje z izrazito svežo, rahlo smolnato aromo, žajbelj pa prinaša poln zeliščni okus z nežno mediteransko noto. Oba sta zasnovana kot okusna alternativa klasičnim osvežilnim pijačam za vse, ki želijo v svoje vsakodnevne navade vnesti nekaj več raznolikosti.

Pogosto si želimo več energije, boljše počutje in manj prebavnih težav, hkrati pa pozabljamo, kako velik vpliv imajo na telo vsakodnevne navade. Stres, pomanjkanje spanja, neredna prehrana in premalo gibanja lahko pustijo posledice tudi v našem črevesju.

Včasih že nekoliko bolj uravnotežen ritem, več gibanja, kakovostnejši spanec in dovolj tekočine predstavljajo korak v pravo smer. In prav te majhne, vsakodnevne odločitve so pogosto tiste, ki dolgoročno naredijo največjo razliko.

Oglasno sporočilo