Se vam kakšen dan vaš trebuh zdi večji kot običajno? Lahko je za to kriv neposrečen izbor oblačil, prav tako je možno, da si to samo domišljate, a če vašo predstavo v ogledalu spremlja tudi občutek nelagodja in utesnjenosti v predelu trebuha, gre zelo verjetno za napihnjenost. 

Napihnjenost je prebavna tegoba, ki vpliva tako na počutje kot na zunanji videz. Običajno je posledica kopičenja zraka ali vetrov v prebavnem traktu, prav tako je lahko povezana z zadrževanjem vode v telesu, kopičenjem kilogramov ali pa je simptom (resnih) zdravstvenih težav oziroma bolezni. V vsakem primeru lahko zelo negativno vpliva na vsakodnevno življenje in samopodobo, zato je pomembno, da odkrijete vzrok za njen nastanek in jo poskušate odpraviti. 

Kako ugotoviti, zakaj ste napihnjeni?

Do napihnjenosti najpogosteje pride takrat, ko se prebavni trakt napolni z zrakom ali z vetrovi. To se lahko zgodi bodisi zaradi vrste in količine zaužite hrane ali intolerance na določena živila, bodisi kot posledica prenajedanja in prehitrega prehranjevanja, pri katerem skupaj s hrano pogoltnete tudi ogromno zraka. Pri ženskah se lahko napihnjenost pojavi zaradi hormonskih sprememb pred ali med menstruacijo, prav tako gre lahko za pretiran odziv preobčutljivega živčevja na sicer normalno količino vetrov v črevesju. 

V skrajnih primerih je napihnjenost lahko tudi posledica nekaterih bolezenskih stanj, kot so kronična obolenja, npr. sindrom razdražljivega črevesja ali Crohnova bolezen, različne vrste raka, nekatera zdravila in vnetne bolezni črevesja. 

Napihnjenost običajno lahko odpravite sami – na naraven način

Dobra novica je, da je v večini primerov napihnjenost (kot tudi druge prebavne težave) mogoče omiliti ali celo povsem odpraviti na povsem naraven način, z nekaj spremembami v vsakdanjem življenju. 

Hrana in pijača

Vetrovi v črevesju najpogosteje nastanejo zaradi bakterij, ki tam domujejo, ali zaradi zraka, ki ga pogoltnemo med jedjo. Določena živila lahko povzročajo več napihnjenosti in vetrov, zato se jim je pametno izogibati, če vas rado napenja. Mednje sodijo denimo fižol, leča, ovseni kosmiči, grah, oreščki, brokoli, brstični ohrovt in zelje, visoko na seznamu je tudi mastna hrana. 

Številna živila v tej kategoriji so bogata z vlakninami, te pa so nujno potrebne za normalno delovanje telesa, zato se jim ni pametno povsem odpovedati. Kaj torej storiti? V prvi vrsti je treba opazovati odziv telesa na določena živila, da ugotovite, čemu se izogniti. Če se izkaže, da imajo vlaknine negativen vpliv na zdravje vašega črevesja, potem živila, bogata z vlakninami, v prehrano uvajajte postopoma in dajte telesu dovolj časa, da se privadi nanje. 

Posebno pozornost velja nameniti tudi ogljikovim hidratom. Če jih zaužijete preveč, lahko telo zadržuje preveč vode in vas začne napenjati. Večje tveganje za nastanek tovrstnih tegob predstavljajo enostavni ogljikovi hidrati (beli kruh, sladice, testenine), saj se običajno hitro absorbirajo v krvni obtok. Prav tako večjo verjetnost napenjanja predstavljajo živila z visoko vsebnostjo FODMAP (fermentirani oligosaharidi, disaharidi, monosaharidi in polioli). Gre za ogljikove hidrate, ki se težje razgradijo in lahko povzročajo napenjanje, vetrove in zaprtje. Sem sodijo denimo marelice, rženi kruh, hruške, šparglji, izdelki iz pščenice, čebula, česen, rozine, zelje, vložena zelenjava ... 

Prav tako je pametno paziti pri uživanju gaziranih pijač. Te namreč vsebujejo ogljikov dioksid, ki se v želodcu sprosti iz tekočine in povzroči napenjanje v črevesju. Poleg tega gazirane pijače pogosto vsebujejo preveliko količino sladkorja ali umetnih sladil, zaradi česar telo zadržuje vodo, preveč sladkorja pa lahko upočasni tudi prebavo in povzroči napihnjenost ter zaprtje. Sodo in kolo zato raje zamenjajte z vodo ali nesladkanimi zeliščnimi čaji, če pa kljub temu hrepenite po pijači z nežnimi mehurčki, izberite naravno mineralno vodo Donat, ki podpira prebavo na naraven način. 

Ko ugotovite, katera živila povzročajo napihnjenost, jih nadomestite z živili, ki ne napenjajo. Pri tem nikar ne komplicirajte: preprosto opazujte, kako se vaša prebava odziva na določena živila. Eden najpomembnejših dejavnikov ohranjanja zdravega črevesja je denimo raznolika prehrana, z veliko barvitimi živili. Barve na krožniku namreč nimajo le estetske vrednosti, temveč igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju široke palete hranil, ki jih telo potrebuje za optimalno delovanje. 

Alergije in intolerance

Napenjanje je lahko tudi znak, preko katerega vam prebava sporoča, da nekaterih živil ne prenaša najbolje. Prekomerno nastajanje vetrov je lahko reakcija na sestavino, ki bi se ji verjetno morali izogibati, alergija na določeno živilo ali skupino živil pa prepreči, da bi se črevesje pravilno izpraznilo, zato so vetrovi ujeti za blatom. Najpogosteje so za napenjanje krive alergija na jajca ter laktozna, glutenska ali fruktozna intoleranca. Če sumite, da so vaše težave z napihnjenostjo in vetrovi povezane s prehransko intoleranco ali alergijo, je to najlažje preveriti s pomočjo dnevnika prehranjevanja, kar pomeni, da določeno obdobje zapisujete vse, kar zaužijete, in ob tem spremljate odziv prebave. 

Ne le kaj, pomembno je tudi, kako jeste

Najbrž ste že slišali za frazo 'Še pes ima rad mir, ko jé.' Te besede imajo večjo težo, kot se morda zdi na prvi pogled. Če namreč obrok uživate v miru, brez motečih dejavnikov ter klepetanja, in ste osredotočeni na to, da vsak grižljaj skrbno prežvečite, boste s hrano pogoltnili manj zraka. Posledično je manjša tudi verjetnost, da vas bo napenjalo. 

Tudi hitrost prehranjevanja vam ne dela usluge. Drži, da je tempo sodobnega časa res hud in (še posebej v službi) ni dovolj odmora za mirno uživanje v vsakem grižljaju hrane, a tudi z goltanjem hrane boste svoj želodec napolnili z veliko zraka. Poleg tega je zelo verjetno, da boste pri hitrem prehranjevanju pojedli preveč. Če ste vajeni hitro jesti, se boste zlahka prenajedli, še preden se bodo možgani odzvali in vas ustavili. 

Prebudite telo, duha – in prebavo!

Proti napenjanju se lahko izjemno učinkovito borite z vsakodnevnim gibanjem. Za aktiven življenjski slog je pomembno, da ste aktivni vsak dan. Ko ni časa za trening ali tek, je lahko dovolj že kratek sprehod z nekaj razteznimi vajami. Važno je, da pospešite prebavljanje hrane v črevesju in zagotovite, da se odpadne snovi v vašem telesu ne zadržujejo dlje, kot je treba. Tako se boste znebili tudi napihnjenosti in preprečili zaprtje, ki je prav tako izjemno pogosta prebavna tegoba sodobnega časa. 

Vzroki za zaprtje so precej podobni kot pri napihnjenosti, obe tegobi pa lahko učinkovito odpravite z zdravimi življenjskimi navadami: raznovrstno, uravnoteženo in predvsem zmerno prehrano, zadostno hidracijo, rednim gibanjem, s pomočjo katerega ohranjate v formi tudi črevesje, in pa zadostnim ter predvsem kakovostnim spancem. Ob tem si je treba redno vzeti čas tudi zase, se sprostiti in pozabiti na vsakodnevne skrbi ter stres. 

Dodatno lahko prebavni sistem na naraven način podprete s programom pitja naravne mineralne vode Donat, ki celostno podpira normalno delovanje prebave. Za najboljši učinek je pomembno upoštevati navodila za pravilno pitje Donata. Pri lajšanju zaprtja je treba zjutraj, na prazen želodec, popiti 0,2–0,3 litra Donata, pred večerjo pa še 0,2 litra. Piti ga je treba hitro, zjutraj ogretega na 30–37 stopinj Celzija, zvečer pa sobne temperature. Donat po tem programu lahko pijete redno ali ponavljajoče pet zaporednih dni z dvema dnevoma odmora.

Kdaj obiskati zdravnika?

Za napihnjenost so torej najpogosteje krivi prekomerno ali neustrezno prehranjevanje, alergije, intolerance, pomanjkanje ali nepravilen izbor tekočin ter pomanjkanje fizične aktivnosti. Vse našteto je mogoče prilagoditi in s tem bo skoraj zagotovo izzvenela tudi napihnjenost. Nekoliko drugače je v primeru, ko je napenjanje posledica hormonskih sprememb, saj na to žal nimamo vpliva. So pa te ponavadi občasne – na srečo! 

Če pa napihnjenost kljub spremembam življenjskega sloga in prehranjevanja vztraja v enaki meri ali se celo krepi, pa gre lahko za simptom resnejšega bolezenskega stanja, je dobro obiskati zdravnika. Strokovna pomoč je nujna tudi v primerih, ko napihnjenost spremljajo še slabost, izguba apetita, velika izguba teže v kratkem času, stalne ali hude bolečine v želodcu, svetla kri v blatu, temno blato, driska, bruhanje ali vročina. Ti simptomi namreč lahko kažejo na resnejše ali kronične prebavne motnje, zato je pomembno, da zdravnik čim prej opravi potrebne analize in preiskave ter ugotovi vzrok za nastale težave. 

Sponzorirana vsebina