Kako so povezani črevesje, zdravje in možgani in zakaj vsi govorijo o mikrobiomu

Kot piše Euronews Health, nove raziskave jasno kažejo, da spremembe v črevesnih bakterijah lahko napovedujejo ali celo sprožijo določene zdravstvene izide.

Mikrobiom je skupnost trilijonov mikroorganizmov, ki živijo v našem črevesju. Ti mikrobi niso pasivni: sodelujejo pri prebavi, tvorijo vitamine, uravnavajo imunski sistem in vplivajo na vnetja v telesu. Kot navaja Verywell Health, zdravo črevesje pomeni bolj stabilno razpoloženje, boljšo odpornost in manj tveganja za kronične bolezni.

Povezava med črevesjem in možgani je tako močna, da jo strokovnjaki imenujejo os črevesje–možgani. Kot piše Euronews Health, nove študije kažejo, da lahko spremembe v mikrobiomu vplivajo na anksioznost, depresijo, kognitivne sposobnosti in celo nevrodegenerativne bolezni.

WebMD poudarja, da mikrobi proizvajajo nevroaktivne snovi, kot so serotonin, dopamin in GABA, ki neposredno vplivajo na delovanje možganov. Zato ni presenetljivo, da se pri ljudeh z depresijo ali anksioznostjo pogosto odkrije porušeno ravnovesje črevesnih bakterij.

Približno 70 % imunskega sistema se nahaja v prebavnem traktu. Kot navaja Mayo Clinic, mikrobiom pomaga uravnavati vnetne procese in preprečuje pretirane imunske odzive. Ko je mikrobiom v neravnovesju, se poveča tveganje za alergije, avtoimunske bolezni in kronična vnetja.

Strokovnjaki opozarjajo, da sodoben življenjski slog ni prijazen do črevesnih bakterij. Po podatkih Verywell Health mikrobiomu najbolj škodujejo:

- visoko predelana hrana,

- premalo vlaknin,

- kronični stres,

- premalo spanja,

- pretirana uporaba antibiotikov.

Ko se ravnovesje poruši, se pojavijo prebavne težave, nihanje razpoloženja, utrujenost in oslabljen imunski odziv.

Kot piše Mayo Clinic, lahko že majhne spremembe močno izboljšajo zdravje črevesja:

Jejte več vlaknin (stročnice, zelenjava, polnozrnata žita).

Vključite fermentirana živila, kot so jogurt, kefir, kislo zelje in kimči.

Zmanjšajte sladkor in predelano hrano, ki hranita škodljive bakterije.

Gibajte se, saj telesna aktivnost spodbuja raznolikost mikrobioma.

Skrbite za spanje, saj pomanjkanje spanja poruši črevesno ravnovesje.

Upravljajte stres, saj kronični stres dokazano spreminja sestavo mikrobioma.

WebMD dodaja, da lahko probiotiki in prebiotiki pomagajo, vendar niso čudežna rešitev: najbolj učinkovit je celosten pristop.

Ker je postal ključ do razumevanja številnih bolezni. Kot navaja Euronews Health, raziskave kažejo, da mikrobiom vpliva na:

- duševno zdravje,

- presnovo in telesno težo,

- imunski sistem,

- vnetne procese,

- zdravje možganov,

- tveganje za kronične bolezni.

Zato ni presenetljivo, da mikrobiom postaja ena najpomembnejših tem sodobne medicine.

Viri: Euronews Health, Verywell Health, Mayo Clinic, WebMD