FUNKCIJE PREBAVNEGA SISTEMA

Prebavni sistem izpolnjuje tri ključne funkcije, povezane s hrano: prebavo, absorpcijo hranil in izločanje preostankov hrane. Prebava je proces razgradnje hrane v preprostejše sestavine, ki jih telo lahko uporabi. Ta proces vključuje mehanske in kemične procese. 

Mehanska prebava je fizična razgradnja hrane na manjše delce, ki se začne v ustih in nadaljuje v želodcu. Nasprotno pa kemična prebava vključuje kemično razgradnjo kompleksnih molekul hrane, za katero poskrbijo naši encimi, v preprostejše hranilne molekule, ki jih telo lahko absorbira preko krvnega obtoka. 

USTNA VOTLINA

Proces prebave se začne v ustih, ko zaužijemo hrano. Pri tem imajo zobje ključno vlogo pri žvečenju hrane, saj jo fizično drobijo na manjše delce. Poleg tega encimi, ki se nahajajo v slini, začnejo hrano kemično razgrajevati. Ko je hrana ustrezno zdrobljena, se pogoltne in preide v požiralnik - dolgo cev, ki povezuje usta z želodcem. Peristaltične mišice požiralnika potiskajo hrano proti želodcu s valovitimi krčenji gladkih mišic.

Kemični proces prebave se začne med žvečenjem, ko se hrana pomeša s slino, ki jo proizvajajo žleze slinavke.   Slina vsebuje sluz, ki navlaži hrano in uravnava pH hrane. Slina vsebuje tudi lizocim, ki deluje protibakterijsko ter encim, imenovan amilaza, ki začne proces pretvorbe ogljikovih hidratov. Žvečenje in vlaženje, ki ju zagotavljajo zobje in slina, pripravita hrano v maso, imenovano bolus, za požiranje. Jezik pomaga pri požiranju - premakne bolus iz ust v žrelo.

ŽELODEC

Nato hrana potuje v želodec, kjer se nadaljuje prebavni proces. Želodčna stena proizvaja kislino, znano kot želodčna kislina, ki ima več pomembnih funkcij. Prvič, pomaga pri aktiviranju pepsina, encima, ki razgrajuje beljakovine v manjše peptide. Drugič, želodčna kislina deluje kot obrambni mehanizem, uničuje patogene mikroorganizme, ki bi se morebiti znašli v hrani.

V želodcu je vsebina izjemno kisla, s pH vrednostjo med 1,5 in 2,5. Ta kislost igra ključno vlogo pri uničevanju mikroorganizmov, razgradnji tkiv hrane ter aktiviranju prebavnih encimov. 

Beljakovine prebavlja encim pepsin v želodcu. Kemično prebavo pospešuje krčenje in raztezanje želodca, ki jo povzročajo gladke mišice. Delno prebavljena hrana in mešanica želodčnega soka se imenuje himus. Izpraznitev želodca se zgodi v dveh do šestih urah po obroku. Naenkrat se v tanko črevo sprosti le majhna količina himusa. Premikanje himusa iz želodca v tanko črevo uravnavajo hormoni, napenjanje želodca in mišični refleksi, ki vplivajo na pilorični sfinkter.

TANKO ČREVO

V tankem črevesu poteka prebava beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Tanko črevo je dolga cevka z močno nagubano površino, ki vsebuje prstom podobne izrastke, imenovane villi. Zgornja površina vsakega vilusa ima številne mikroskopske izrastke, imenovane mikrovili. 

Epitelne celice teh struktur absorbirajo hranila iz prebavljene hrane in jih na drugi strani sprostijo v krvni obtok. Vili in mikrovili s svojimi številnimi pregibi povečajo površino tankega črevesa in povečajo učinkovitost absorpcije hranil.

Človeško tanko črevo je dolgo več kot 6 m in je razdeljeno na tri dele: dvanajstnik, jejunum in ileum. Dvanajstnik je od želodca ločen s piloričnim zapiralom. Himus se pomeša s pankreatičnimi sokovi, alkalno raztopino, bogato z bikarbonatom, ki nevtralizira kislost himusa iz želodca. Pankreatični sokovi vsebujejo več prebavnih encimov, ki razgrajujejo škrob, disaharide, beljakovine in maščobe. 

Žolč nastaja v jetrih, shranjuje in koncentrira pa se v žolčniku; v dvanajstnik vstopa po žolčevodu. Žolč vsebuje žolčne soli, zaradi katerih so lipidi dostopni v vodi topnim encimom. Monosaharidi, aminokisline, žolčne soli, vitamini in druga hranila se absorbirajo v celice črevesne sluznice.

DEBELO ČREVO

Neprebavljena hrana se s peristaltičnimi gibi iz ileuma pomakne v debelo črevo. Debelo črevo reabsorbira vodo iz neprebavljive hrane in predeluje odpadne snovi. Človeško debelo črevo je v primerjavi s tankim črevesom precej manjše po dolžini, vendar večje po premeru. Ima tri dele: slepo črevo, debelo črevo in danko. V debelem črevesu živijo številne bakterije ali t. i. črevesna flora, ki pomagajo pri prebavnih procesih. Glavni funkciji debelega črevesa sta izločanje vode in mineralnih soli iz neprebavljene hrane ter shranjevanje odpadnih snovi.

V danki se do defekacije shranjuje blato. Med izločanjem se blato premika s peristaltičnimi gibi. Anus je odprtina na skrajnem koncu prebavnega trakta in je izhodna točka za odpadne snovi. Izhod blata uravnavata dva sfinktra: notranji sfinkter je neprostovoljen, zunanji sfinkter pa prostovoljen.

Prebavni sistem ni le zapleten niz organov, temveč je tudi osrednji del našega zdravja in dobrega počutja. Zato je ključno razumeti, kako deluje in kako lahko s pravilno prehrano in življenjskim slogom podpremo njegovo delovanje.

Viri:

Kosal, E. 2023. Getting Nutrients into Bloodstream and Types of Digestive Systems sections along with the Summary.  NC State University.

Miller, C. 2020. Sections on Control of Digestive Process & Liver, Pancreas & Gut Bacteria. Human Biology.

Molnar, C. and J. Gair. Concepts of Biology. 1st Canadian Edition-GUnness