Vizita.si
Težave s prebavili

Prebava

Imate te simptome? Previdno!

Ma.K.
20. 03. 2023 15.02
0

Mesec marec je posvečen ozaveščanju o zgodnjem odkrivanju raka danke in debelega črevesa, ki je četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Zakaj nastane, še ni znano, a številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Na gensko predispozicijo ne moremo vplivati, z vpeljavo zdravih življenjskih navad pa lahko bistveno zmanjšamo tveganje za razvoj bolezni.

Rak danke in debelega črevesa, pravimo mu tudi kolorektalni rak, je ena najpogostejših malignih bolezni v razvitem svetu in je na drugem mestu med vzroki smrtnosti zaradi rakavih obolenj. Praviloma prizadane ljudi po 60. letu starosti, razvije pa se lahko kjer koli v debelem črevesu ali danki, večinoma iz polipov, ki štrlijo iz črevesne stene ali stene danke. 

Pri približno tretjini populacije, starejše od 50 let, zdravniki med kolonoskopijo odkrijejo črevesne polipe, ki so v bistvu predrakave spremembe. Manjše odstranijo takoj in pogosto je zdravljenje s tem zaključeno. Pri večjih in tistih, ki kažejo znamenja raka, pa so potrebni dodatni posegi. Če se izkaže, da gre za benigni tumor, ga odstranijo in praviloma ne zraste ponovno in se ne širi v druge dele telesa. V kolikor pa je tumor maligni, lahko rakave celice prek krvi in limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo metastaze rakavega tkiva in v takih primerih je nadzorovanje bolezni močno oteženo, pogosto celo nemogoče. 

Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena

Kolorektalni rak je v začetni fazi povsem ozdravljiv, človeku pa omogoči, da ta ohranja kakovost življenja. Z odstranjevanjem predrakavih sprememb – polipov – lahko to obliko raka celo popolnoma preprečimo. Prav s tem namenom je leta 2009 v Sloveniji zaživel Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki – Program Svit, ki je po podatkih Registra raka pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami v starosti od 50 do 74 let odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. 

Z zdravimi navadami lahko močno zmanjšamo tveganje za razvoj kolorektalnega raka.
Z zdravimi navadami lahko močno zmanjšamo tveganje za razvoj kolorektalnega raka.FOTO: Arhiv naročnika

Če raka danke in debelega črevesa odkrijemo pravočasno, lahko bolezen uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo. Ob tem lahko tveganje za nastanek bolezni močno zmanjšamo tudi z vsakodnevnimi zdravimi navadami, povezanimi zlasti s prehrano, telesno težo in telesno dejavnostjo. Poglejmo torej, kako si lahko pomagate sami: 

1. Uživajte čim več zelenjave, sadja in polnovrednih žit

V revnejših deželah, kjer ljudje tradicionalno uživajo hrano z veliko vsebnostjo vlaknin, pretežno žita, sadje in zelenjavo, je kolorektalni rak zelo redek. Značilna zahodnjaška hrana z veliko mesa in živalskih maščob ter majhno vsebnostjo vlaknin pa naj bi povečevala tveganje za njegov razvoj. Če vemo, da so prehranske vlaknine pomemben del uravnotežene prehrane in za človeka predstavljajo pomembne varovalne snovi, saj ugodno vplivajo na vrsto zelo različnih funkcij v prebavnem traktu, so uvodne vrstice tega odstavka še kako smiselne. Pomanjkanje vlaknin namreč pogosto vodi v kronično zaprtje, kar negativno vpliva na kakovost življenja in sposobnost organizma, da se znebi nakopičenih škodljivih in neprebavljenih snovi. A pozor, bistvo je v zadostnem vnosu vlaknin na vsakodnevni ravni, ne le v sklopu občasnih razstrupljanj ali diet.

2. Pijte dovolj tekočine

Ključnega pomena za zdrav življenjski slog je tudi zadostna hidracija telesa. Voda je ključnega pomena za potenje, uriniranje in normalno blato, s katerim se po prebavi hrane naše telo znebi različnih vrst odpadkov. Če smo dehidrirani, naše črevesje ne more dodati vode blatu in jo mora jemati neposredno iz hrane, ki jo zaužijemo. To vodi do počasne prebave, torej do suhega in trdega blata, ki težko prehaja skozi telo. A koliko tekočine bi pravzaprav morali popiti na dnevni ravni? Enotnega odgovora na to vprašanje ni, saj vsak organizem deluje drugače. Najbolje je zato pozorno poslušati svoje telo in nemudoma prepoznati znake, s katerimi nakazuje, da je žejno. 

Donat podpira delovanje prebave na naraven način.
Donat podpira delovanje prebave na naraven način. FOTO: Arhiv naročnika

Najboljša izbira tekočine je seveda voda, odlična alternativa so lahko tudi nesladkani čaji. Posebna zgodba pa je naravna mineralna voda Donat, ki klinično dokazano podpira delovanje prebave na naraven način. Zaradi edinstvene kombinacije mineralnih snovi Donat namreč pospeši gibanje črevesja in pomaga telesu hitreje prebaviti zaužito hrano, obenem pa organizmu zagotovi tudi bistvena hranila, kot sta kalcij in magnezij.  Deluje po principu osmoze – najprej sulfati posrkajo vodo iz celic črevesne stene, zaradi česar se volumen vsebine črevesja poveča. Magnezij dodatno sprošča mišice prebavnega trakta in tako sulfatom pomaga, da spodbudijo in pospešijo peristaltiko. Za najboljše rezultate je treba Donat piti redno, odvisno od težav, ki nas pestijo – prilagojene programe optimalnega pitja Donata za različne potrebe najdete TUKAJ. In še ena pomembna informacija: Na učinke te naravne mineralne vode se telo ne navadi, saj so mehanski.

3. Odpovejte se nezdravim navadam

Mnogi dneva ne morejo začeti brez cigarete, ta pogosto predstavlja celo nadomestek obroka. A kajenje prinaša številne tegobe in bolezni, med drugim pa lahko vpliva tudi na zdravje črevesa. Zato je pametno razmisliti o opustitvi oziroma vsaj postopnem zmanjševanju te razvade. Enako velja tudi za alkohol, ki pogosto povzroči napihnjenost trebuha, otekanje v telesu in dehidracijo ter poslabša simptome številnih zdravstvenih stanj, zato velja dobro premisliti, kdaj in koliko ga bomo popili.

4. Bodite redno zmerno aktivni

Sodoben življenjski slog ne dela usluge zdravju. Na večini delovnih mest je fizičnega gibanja namreč zelo malo, v prostem času pa smo pogosto preutrujeni, da bi migali. A dejstvo je, da bi se morali vsak dan odpraviti vsaj na krajši sprehod in se nadihati svežega zraka. Redno gibanje namreč pomaga zagnati prebavni sistem, lažje je tudi tvorjenje prebavnih encimov. Poleg tega se bo po opravljeni fizični aktivnosti tudi vaše počutje zagotovo dvignilo vsaj za nekaj ravni. 

Poznavanje učinkovitih preventivnih ukrepov, napredek v terapevtskih in diagnostičnih postopkih (kot je polipektomija), izboljšanje kakovosti predoperativne ocene in terapije (radioterapija in kemoterapija) dokazano zmanjšujejo obolevnost in umrljivost. Z zgoraj naštetimi zdravimi navadami, odzivom na vabilo Programa Svit vsaki dve leti in rednim pitjem 0,5 litra naravne mineralne vode Donat dnevno, pa lahko za svoje zdravje vsaj delno poskrbimo tudi sami. 

Sponzorirana vsebina

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662