Kampilobakterioza, salmoneloza, citotoksična Escherichia coli, kriptosporidioza in giardioza so nekateri izmed globalno prisotnih povzročiteljev, katerih učinki so najbolj izraziti v poletnih mesecih.

Kampilobakterioza

Okužba s kampilobakterjem je glavni povzročitelj driske v razvitih državah. Najdemo jo v vseh vrstah mesa, toplotno neobdelanem mleku, pa tudi v živilih rastlinskega izvora, če so onesnažena in premalo oprana. Simptomi se pojavijo nekaj dni po okužbi in trajajo približno sedem dni. Simptomi, ki jih spremljajte in bodite na njih pozorni, so: driska, trebušni krči, visoka temperatura, slabost in bruhanje.

Po potrditvi diagnoze bakterije Campylobacter z mikrobiološko preiskavo blata dajejo antibiotike s priporočilom nadomeščanja tekočine.

Salmoneloza

V naših krajih običajno prevladuje netifusna salmoneloza. Povzročitelj okužbe je bakterija salmonela, ki jo najdemo v vodi, onesnaženi z iztrebki, školjkah (zaradi onesnažene vode), termično neustrezno obdelanem mleku in mlečnih izdelkih ter v jajcih, mesu in mesnih izdelkih. 

Poleg hrane so lahko vir okužbe tudi hišni ljubljenčki, kot so želve in plazilci. Klasificiramo ga kot gastroenteritis, enterično vročino in septični sindrom, ki je najhujša stopnja okužbe. Najpogostejši simptomi: glavobol, slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura, tresenje in slabo počutje.

Bolezen ugotavljajo z odvzemom vzorca blata, izbruhane mase in sumljive hrane za mikrobiološko diagnozo. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, saj kljub temu da so vzrok bakterije, antibiotiki niso priporočljivi zaradi možnega podaljšanja bolezni in prehoda v kronično stanje.

Escherichia coli

Patogenih oblik Escherichie coli je več, pogostejše so takoimenovana potovalna driska, medtem ko citotoksična oblika močno poškoduje celice prebavnega sistema. Rezervoar teh nevarnejših oblik je govedo, zato je možen vir okužbe premalo kuhana govedina.

Okužba se začne nenadoma, v 24 urah po zaužitju okužene hrane in traja približno teden dni, če se pri ogroženih bolnikih ne razvijejo zapleti, kot je hemolitično-uremični sindrom (nenaden padec števila trombocitov, propadanje eritrocitov in možna odpoved ledvic), torej pri mlajših od pet let in pri starejših ljudeh.

Simptomi so: trebušni krči, vodena driska, ki postane krvava in vročina (čeprav ne vedno).

Mikrobiološka analiza blata potrdi povzročitelja in takoj začnemo s podporno terapijo – nadomeščanjem tekočine in elektrolitov. Tako kot pri salmonelozi tudi pri antibiotikih ni dokazanega ugodnega učinka pri lajšanju simptomov ali zmanjšanju števila povzročiteljev.

Kriptosporidioza

Gre za okužbo s parazitom Cryptosporidium, ki se razmnožuje v celicah tankega črevesa. Prenaša se s fekalno okuženo hrano ali vodo, z nečistimi rokami ali preko živali. Pogostejša je v manj razvitih regijah. Simptomi se pojavijo teden dni po okužbi s parazitom in se začnejo nenadoma ter trajajo do dva tedna. Izločanje oocist (razvojna oblika parazita) z blatom se lahko nadaljuje še nekaj tednov po tem, ko simptomi popustijo.

Opozorilni simptomi so: obilna vodna driska, trebušni krči, slabost, vročina (manj pogosto) in slabo počutje.

 Giardioza 

Povzročitelj bolezni tankega črevesa je parazit Giardia lamblia, ki se pojavlja v predelih s slabimi higienskimi razmerami. Prenaša se po fekalno-oralni poti. Simptomi so navadno: slabost, napenjanje, nelagodje v trebuhu, obilno in smrdljivo blato in driska.

Diagnozo potrdijo z laboratorijskimi preiskavami blata. Terapija se izvaja z zdravili.

Kako preprečiti črevesne bolezni v poletnem času? 

Da preprečite okužbo in preprečite poletne črevesne bolezni, upoštevajte naslednje nasvete:

– redno in temeljito umivanje rok s toplo vodo in tekočim milom,

– toplotna obdelava hrane,

– temeljito pranje sadja in zelenjave,

– izogibanje ohranjanju hrane pri sobni temperaturi in pogrevanju hrane,

– izogibanje uživanju nepasteriziranega mleka in higiensko oporečne površinske vode.

Vir: krenizdravo