Imate tudi vi navado pred nastopom pomladi preveriti pomladno-poletno garderobo preteklega leta? Gre za opravilo, ki pri ljudeh običajno vzbuja mešane občutke. Po eni strani smo veseli, da se zaključuje obdobje debelih puloverjev in bund, a nas obenem stiska ob misli, da nam najljubša oblačila pretekle toplejše polovice leta morda ne bodo več prav. Še posebej, če bodo pretesna!
A preden začnete panično iskati vzroke za povečanje teže in recepte za hitro ter učinkovito hujšanje, se je pametno prepričati, ali so vzrok za tesna oblačila res dodatni kilogrami. Če odstopanje ni pretirano, je za nastalo situacijo namreč lahko kriva tudi napihnjenost – zelo pogosta prebavna težava, ki lahko negativno vpliva na vsakodnevno življenje ter povzroči negotovost glede lastnega telesa.
Zakaj pride do napenjanja?
Napihnjenost je pojav, pri katerem čutite, da je vaš trebuh poln ali utesnjen. Videti je napihnjen, običajno zaradi prevelikega kopičenja zraka ali vetrov v prebavnem traktu. Zrak pogoltnete s hitrim prehranjevanjem ter žvečenjem, nastajanje vetrov pa povzročijo bakterije v črevesju. Vzrok za napihnjenost so lahko sicer tudi nekatera bolezenska stanja (kronična obolenja, npr. sindrom razdražljivega črevesja ali Crohnova bolezen, razne vnetne bolezni črevesja), ali druge povezane motnje, povzročita ga lahko tudi počasna prebava in zaprtje.
Najpogosteje pa je napihnjenost posledica neprimerne prehrane (od izbora živil do pretiranega goltanja zraka ob jedi) ali intolerance na določeno vrsto živil. To pomeni, da jo je mogoče že z nekaj malenkostnimi spremembami v prehranjevalnih navadah učinkovito omejiti oziroma celo povsem preprečiti.
Katera živila napenjajo in katera ga preprečujejo?
Najprej je potrebno odkriti, po uživanju katerih živil vas najpogosteje napenja.
Najpogosteje so to:
- stročnice ali metuljnice (fižol, grah, leča, čičerka, bob), ki vsebujejo kompleksni oglikov hidrat rafinozo, ki je telo ne more presnoviti, zato v neprebavljeni obliki potuje do debelega črevesja, kjer jo fermentirajo bakterije in zato pride do napenjanja
- mlečni izdelki, ki vsebujejo mlečni sladkor ali laktozo (zlasti pri ljudeh z laktozno intoleranco)
- polnovredna žita, ki prav tako vsebujejo rafinozo
- nekatere vrste zelenjave (brokoli, zelje, beluši, cvetača ...) – tudi tu je razlog rafinoza
- nekatere vrste sadja (jabolka, breskve, hruške in slive), ki vsebujejo naravni alkohol sorbitol
Res je, v veliki večini gre za izjemno hranljiva živila, bogata z vitamini in minerali, ki jih nikakor ne smete izločiti iz prehrane. Ali to torej pomeni, da se je potrebno sprijazniti z napihnjenostjo? Ne! V kolikor ugotovite, da vas katera od zgoraj naštetih vrst živil napenja, jo najprej poskušajte uživati v manjših količinah, večkrat na dan.
Prav tako jih lahko poskušate kombinirati z živili, ki so znana po tem, da preprečujejo napenjanje. To so:
- ananas (zlasti steblo), saj vsebuje encim bromelain, ki pomaga pri prebavi beljakovin
- papaja, ker vsebuje papain, ki olajša prebavo beljakovin
- jogurt ali kefir, ker vsebujeta naravne probiotike, ki preprečujejo rast 'slabih bakterij' in čezmerno nastajanje plinov v črevesju
- nekatere rastline in začimbe (koprova semena, bazilika, kumina, ingver, meta cimet ...), ki so bogate z eteričnimi olji, ki pomirjajo prebavila in jih lahko uporabljamo kot sredstva proti napenjanju.
Predvsem pa je pomembno, da prisluhnete svojemu telesu, saj vam bo dalo jasno vedeti, katera hrana mu ustreza in katera ne. Vsak organizem je edinstven in se drugače odziva na hranila, zato lahko samo z opazovanjem in skrbnim vodenjem evidence o zaužitih živilih ugotovite, po kateri hrani vas dejansko napenja. Potem pa te prebavne tegobe ni več težko obvladati oziroma je odpraviti.
Nad napihnjenost s spremembo življenjskega sloga
Poleg prehranjevalnih navad je priporočljivo več pozornosti nameniti še življenjskemu slogu. Napihnjenost je namreč pogosto tudi posledica sodobnega tempa življenja s kopico hitro pripravljene hrane, nepravilne razporeditve obrokov ter stresa. Jasno je, da korenite spremembe na tem področju niso mogoče, a vseeno lahko z nekaj preprostimi rešitvami vsaj omilite napihnjenost in vetrove.
Jejte počasi in večkrat po malo
Glede na smernice zdravega načina prehranjevanja bi morali jesti od 3 do 5-krat na dan. Razlog je preprost: prebavni sistem lažje in bolje predela manjšo količino hrane naenkrat, s tem pa se zmanjša tudi možnost kopičenja vetrov za blatom. Tako boste tudi lažje nadzorovali velikost porcije in prenehali jesti, preden se počutite popolnoma siti. Ob tem si velja zapomniti, da je treba jesti počasi, v miru in vsak grižljaj dobro prežvečiti, saj boste tako pogoltnili manj zraka.
Pospešite prebavo
Napenjanje je lahko tudi posledica počasne prebave in zaprtja. Vzroki za ti dve prebavni tegobi so različni, med najpogostejšimi pa so težko prebavljiva hrana, premalo zaužite tekočine, nenadne spremembe (prehranskih) navad, dolgotrajna izpostavljenost stresnim situacijam in pomanjkanje telesne aktivnosti.
Rešitve pri tovrstnih težavah se ponujajo kar na pladnju: raznovrstna in uravnotežena prehrana, zadostna hidracija, redno vsakodnevno gibanje in sproščanje ter umiritev življenjskega tempa, kolikor je v danih okoliščinah pač mogoče.
V dodatno pomoč je lahko tudi redno pitje naravne mineralne vode Donat, ki zaradi svoje edinstvene sestave blagodejno vpliva na prebavo. Zaradi visoke vsebnosti sulfatov v obliki magnezijevih in natrijevih soli črpa vodo iz črevesne stene in povečuje volumen vsebine črevesja, magnezij pa obenem sprošča mišice in še dodatno pospešuje gibanje blata skozi črevesje ter tako omogoča redno iztrebljanje in manj vetrov.
Prilagodite prehrano
Napenjanje je lahko tudi posledica alergije ali intolerance na jajca, laktozo, gluten, fruktozo ali kakšno drugo sestavino v prehrani, saj alergija prepreči, da bi se vaše črevesje pravilno izpraznilo, zato so vetrovi ujeti za blatom. V tem primeru je sestavine, na katere je vaš organizem alergičen oziroma jih ne prenaša najbolje, pametno zamenjati z ustreznimi alternativami znotraj iste skupine živil (npr. živalsko mleko z rastlinskim, pšenično moko s koruzno ipd.)
Prav tako se je pametno odreči pretiranemu uživanju ogljikovih hidratov, saj so lahko krivci za zadrževanje vode v telesu, kar povzroči napihnjenost. Izogibati se velja tudi živilom, ki vsebujejo veliko FODMAP. To je okrajšava za fermentirane oligosaharide (pšenica, čebula, česen, fižol ...), disaharide (laktoza v mlečnih izdelkih), monosaharide (živila z visokim deležem fruktoze) in poliole (sladkorne alkohole). Gre za ogljikove hidrate, ki jih tanko črevo dostikrat ne zmore popolnoma absorbirati, zato se prenesejo v debelo črevo, kjer jih fermentirajo bakterije, kar povzroči nastajanje vetrov.
Ko napihnjenost še kar vztraja ...
Ob upoštevanju zgoraj navedenih priporočil in nasvetov bo napihnjenost zelo verjetno kmalu izpuhtela. Če pa kljub spremembi prehrane in življenjskega sloga ne boste opazili bistvenih sprememb, je lahko napenjanje simptom resnejšega bolezenskega stanja, zato bo najbolje, da obiščete zdravnika, ki bo pomagal poiskati pravi vzrok za vaše težave.
Sponzorirana vsebina
