Napihnjenost je izjemno pogosta prebavna tegoba, o kateri se premalo pogovarjamo. Morda zato, ker je tako pogosta, da jo dojemamo kot nekaj običajnega, nekaj, kar pač občasno pride in dokaj hitro ter samo od sebe tudi gre. Ali pa zato, ker jo običajno spremljajo tudi vetrovi, ki se jih pač spodobi spuščati samo v strogi izolaciji, ko nas nihče ne sliši in ne voha. 

A če se občutki neprijetnega tiščanja, pritiska in polnosti ves čas ponavljajo, če jih spremljajo vetrovi in driska, občasno pa stanje preraste celo v bolečine v trebuhu in/ali spodnjem delu hrbta, bo to slej ko prej začelo vplivati na kakovost vašega življenja. Zato velja raziskati, kdaj in zakaj prihaja do napihnjenosti ter nato sprejeti ukrepe, s pomočjo katerih boste tegobo omilili ali celo povsem odpravili. 

Vzroki za napihnjenost so zelo različni

Napihnjenost je povečana količina zraka v prebavnem sistemu, ki je običajno posledica sodobnega življenjskega sloga, nepravilnega prehranjevanja in intolerance na laktozo in/ali gluten ali celiakijo. Glavni vzroki za to prebavno tegobo so prehitro prehranjevanje, refluks, pri ženskah pa tudi hormonske spremembe. Pri številnih je napihnjenost odziv na stresne situacije ali posledica preobčutljivega živčevja, ki se pretirano odziva na vetrove v črevesju. V nekaterih primerih pa je lahko ta prebavna tegoba tudi posledica resnih bolezenskih težav, kot so kronična obolenja (npr. sindrom razdražljivega črevesja, Crohnova bolezen), vnetne bolezni črevesja in različne vrste raka. 

Kako pride do napihnjenosti?

V prebavnem sistemu je v vsakem trenutku prisotna določena količina plinov, ki se v glavnem nahajajo v želodcu in debelem črevesju. Povprečen človek proizvede približno 0,5–1,5 litra plinov na dan in spušča vetrove približno 10- do 20-krat dnevno. Pri takih vrednostih zunanjih vplivov praviloma ne občutimo. Do napihnjenosti pa pride, ko se količina teh plinov v prebavnem traktu občutno poveča – bodisi zaradi povečanega vnosa zraka bodisi zaradi povečane proizvodnje plinov v prebavilih (zaradi bakterijske razgradnje neprebavljene hrane).

Običajno se niti ne zavedamo, da zaužijemo večjo količino zraka, saj do tega pride med povsem običajnimi opravili: pri prehitrem in nezadostnem žvečenju hrane, hitrem pitju, žvečenju žvečilnih gumijev, kajenju, lizanju bonbonov ali lizik, pitju gaziranih pijač ali hiperventilaciji. Do napihnjenosti zaradi prehrane pa pride takrat, ko se hrana po zaužitju v tankem črevesu le delno ali pa sploh ne razgradi in nato v nespremenjeni obliki potuje naprej v debelo črevo. Tam jo začnejo prebavljati in razgrajevati normalno prisotne in neškodljive bakterije, pri tem kemičnem procesu pa nastanejo tudi plini, ki nas napihnejo in ustvarijo občutek polnosti v predelu trebuha. 

Veliko lahko naredite sami

Napihnjenost je torej, kot večina drugih funkcionalnih prebavnih težav, navadno posledica sodobnega, hitrega življenjskega sloga in nepravilnega prehranjevanja. Pomagate si lahko z zdravili  proti napenjanju, vendar ta prinesejo le začasno olajšanje. Če pa želite dolgoročno omiliti ali celo povsem odpraviti to prebavno tegobo, morate v prvi vrsti najti vzrok zanjo. 

Odločite se za bolj dejaven življenjski slog

Če menite, da je za napihnjenost kriv trenutni življenjski slog, poskušajte v svoj vsakdan vnesti nekaj konkretnih sprememb in spremljajte njihov učinek. Bodite pozorni na to, da hrano v ustih dobro prežvečite in nadzorujte velikost porcije, da se ne boste prenajedali. Odpovejte se žvečilnim gumijem, bonbonom in kajenju, gazirane pijače, ki vsebujejo ogljikov dioksid in sladkor, pa nadomestite z vodo in/ali nesladkanim čajem. 

Včasih sta za napihnjenost kriva tudi počasna prebava in zaprtje. Odlična pomoč je v takih situacijah naravna mineralna voda Donat, ki zaradi svoje edinstvene sestave blagodejno vpliva na prebavo. Zaradi visoke vsebnosti sulfatov Donat črpa vodo iz črevesne stene in povečuje volumen vsebine črevesja. Magnezij v njem hkrati sprošča mišice in še dodatno pospešuje gibanje blata skozi črevesje ter tako omogoča redno iztrebljanje in prepreči nastajanje vetrov. 

Nasploh je vzpostavitev redne prebave z urejenim ritmom iztrebljanja eden ključnih segmentov zdravega življenjskega sloga. Pri tem vam lahko precej pomaga uravnotežena in raznovrstna prehrana s poudarkom na vlakninah, polnovrednih žitih, probiotikih ter zelenjavi in sadju, k temu pa je treba dodati še zadostno hidracijo telesa, redno zmerno telesno dejavnost, urejen ritem spanja in izogibanje stresnim situacijam. 

Spremenite prehranjevalne navade

Če sumite, da vas napenja po uživanju določenih živil, bo najbolje, da nekaj časa striktno vodite dnevnik prehranjevanja. Zabeležite vse, kar jeste in pijete, ter opazujete, kako se vaše telo odziva na zaužito hrano. Posebej pozorni bodite na čas, ko ste najbolj nagnjeni k napenjanju. Prav mogoče je namreč, da ste napihnjeni zaradi alergije ali intolerance na določeno vrsto hrane (laktozo, gluten, fruktozo ipd.). Alergija lahko prepreči, da bi se črevesje pravilno izpraznilo, zaradi česar so vetrovi ujeti za blatom, pri intoleranci pa so vetrovi običajno reakcija na sestavino, za katero bi bilo bolje, da bi se je izogibali. 

Običajno pa so povsem dovolj že malenkostne spremembe prehranjevalnih navad. Nekatera živila so denimo splošno znana po tem, da povzročajo napenjanje. Sem med drugim sodijo stročnice, polnovredna žita, mlečni izdelki in nekatere vrste sadja in zelenjave. Ironično pri tem je, da so ravno ta živila bogat vir vlaknin (fižol, leča, brokoli, brstični ohrovt, zelje ...), ki so izjemno pomembne za prebavni sistem in za obvladovanje ravni holesterola v krvi. Zato se jim nikar ne odpovedujte, temveč jih v prehrano uvajajte postopoma in dajte telesu dovolj časa, da se prilagodi. Upoštevajte tudi, da lahko živila, ki vsebujejo topne vlaknine (na primer ovseni kosmiči, grah, oreški in fižol), povzročijo več vetrov kot zelenjava in druga živila z netopnimi vlakninami. 

Poleg tega na svoj jedilnik umestite sestavine s čim nižjo vsebnostjo FODMAP. To je okrajšava za fermentirane oligosaharide (pšenica, čebula, česen, fižol ...), disaharide (laktoza v mlečnih izdelkih), monosaharide (živila z visokim deležem fruktoze) in poliole (sladkorne alkohole). Gre za ogljikove hidrate, ki jih tanko črevo dostikrat ne zmore popolnoma absorbirati, zato se prenesejo v debelo črevo, kjer jih fermentirajo bakterije, kar povzroči nastajanje vetrov. Predvsem pa je pomembno, da poslušate svoje telo in ugotovite, kaj vam ustreza in kaj ne. Vsak organizem je edinstven in se drugače odziva na hranila, zato je treba ugotoviti, s kakšno prehrano boste najbolj zaobšli neprijetne posledice v obliki prebavnih motenj.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?

Če napihnjenost kljub spremembi prehrane še vedno vztraja ali če nikakor ne morete ugotoviti vzroka za njen nastanek, bo najbolje, da se posvetujete z zdravnikom. Napenjanje in vetrovi so včasih namreč lahko tudi simptomi resnejšega bolezenskega stanja, ki zahteva strokovno pomoč. Sploh, če ju spremljajo še bolečine ali krči v trebuhu, dalj časa trajajoče spremembe pri odvajanju blata (driska, zaprtje), kri v blatu, slabokrvnost, povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, nenamerno hujšanje ali otekanje trebuha ali okončin. Večino primerov lahko uspešno zdravi že osebni zdravnik, preostale pa na podlagi osnovnih izvidov napoti dalje k ustreznemu specialistu (npr. gastroenterologu, infektologu, endokrinologu).

Sponzorirana vsebina