Prve sive lase mnogi dobijo že sredi dvajsetih let, tudi gubice se lahko začnejo nakazovati že zelo zgodaj. Ali torej to pomeni, da se začnemo starati že v mladosti? Da in ne. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se staranje začne z rojstvom in konča s smrtjo, v praksi pa se kot vstop v intenzivno obdobje staranja običajno šteje čas, ko se upokojimo. Takrat se naš fokus iz dela in obveznosti prestavi na skrb zase in tako smo bolj pozorni na znake pešanja našega organizma. 

Seveda se starost ne zgodi čez noč, hitrost staranja pa je odvisna od številnih dejavnikov, tudi genske predispozicije. V mladosti se naše celice najbolj intenzivno obnavljajo, zato praktično nimamo občutka, da se staramo, z leti pa se obnova celic vse bolj upošasnjuje. Starejše celice tako delujejo slabše kot mlajše, v določenih organih (jajčniki, ledvice, jetra) se obnova večine celic na neki točki celo povsem ustavi. To se kaže skozi upadanje življenjske moči ter pešanje fizičnega, pa tudi duševnega zdravja. 

V katerih delih organizma se staranje najbolj pozna?

Med najbolj opaznimi znaki staranja so vsekakor bolečine v sklepih. Kite v sklepih zaradi manjše sposobnosti celic pri izdelovanju beljakovin začnejo izgubljati svojo elastičnost, posledično prihaja do trdenja sklepov. Stanjša se tudi sklepni hrustanec, kar lahko privede do različnih poškodb in osteoartritisa. Mišice izgubljajo na moči in masi, vezi se lažje poškodujejo in celo natrgajo, ljudje pa postajajo vedno manj gibljivi. 

Prav tako je z leti zaznati porast težav, povezanih s srčno-žilnim sistemom. Žile so vse manj prožne, na njihove stene pa je naloženih vse več maščobnih oblog, kar od srca zahteva večjo črpalno moč. Pojavita se lahko arteroskleroza in visok krvni tlak.

Na staranje pa ni imun niti prebavni sistem. Pri mnogih se z leti poslabša stanje zob, kar onemogoča optimalno žvečenje hrane. Upočasnijo se procesi požiranja, želodec proizvaja vse manj kisline, kar slabša preskrbo telesa z beljakovinami in ovira absorbcijo vitaminov in mineralov v organizem. Posledica čutita tudi trebušna slinavka, ki izloča manj prebavnih sokov, ter črevesje, ki težko ohranja ravnovesje slabih ter dobrih bakterij. 

Upočasnjena prebava v starosti vodi do ... 

Če je črevesna mikrobiota prizadeta, telo kljub zaužiti hrani strada, saj ni optimalne prebave hrane v črevesju. Ob tem je črevo slabše oživčeno, zaradi vse ohlapnejših mišic pa tudi manj gibljivo in če vse to spremljajo še nizek vnos tekočine, monotona, nezdrava prehrana ter jemanje različnih zdravil, lahko hitro pride do ene najpogostejših s starostjo pogojenih prebavnih tegob - zaprtja. 

V osnovi ločimo med organskim in funkcionalnim zaprtjem; pri prvem gre za posledico nekaterih bolezni (sladkorna bolezen, rak, sindrom razdražljivega črevesja, preobčutljivost na gluten ...) ali alergij, medtem ko je funkcionalno zaprtje najpogosteje povezano z neuravnoteženo prehrano, nezadostnim vnosom tekočine in drugimi nezdravimi navadami. Vzroki za zaprtje so različni, starost pa naj bi bila eden glavnih dejavnikov tveganja. 

Zavedati se je potrebno, da zaprtje ni bolezen, temveč simptom, zato je bistveno odpraviti povzročitelja težave. Pri starejših je to običajno skupek različnih dejavnikov: od s starostjo pogojenih anatomskih sprememb v gastrointestinalnem traktu in nevrodegenerativnih sprememb, na katere ni moč vplivati, do vsakodnevnih navad, kot so pomanjkanje gibanja, enolična prehrana, nezadostna hidracija ter sintezna zdravila, kot so antacidi, protivnetna in protibolečinska zdravila, antibiotiki, zdravila za diabetes ipd. 

Nikar takoj po odvajala!

Ko pride do zaprtja, se številni takoj zatečejo v lekarno in se oskrbijo z močnimi odvajali, misleč, da predstavljajo najboljšo rešitev v boju proti zaprtju. Toda še prej se splača poslužiti milejših metod, ki temeljijo na naravni osnovi. Te so obenem tudi odlična preventiva, da s zaprtja sploh ne pride. Poglejmo, kako torej lahko poskrbite, da do zaprtja sploh ne pride!

Kako poskrbeti, da do zaprtja sploh ne pride?

Eden najpogostejših vzrokov zaprtja je premalo vode v blatu, kar je posledica nezadostnega uživanja tekočine. Zato velja beležiti količino dnevno popite tekočine, najbolje vode ali nesladkanih čajev. Najbolje je, da imate kozarec ali stekleničko z napitkom vedno na očeh, da ne pozabite na žejo.  Za še večji učinek lahko uživate še naravno mineralno vodo Donat, ki klinično dokazano podpira delovanje prebave na naraven način. 

Donat učinkuje kot popolnoma naravno osmotsko odvajalo, za njegov izvrsten učinek pa so zaslužne predvsem sulfatne soli. Te v debelo črevo pritegnejo vodo, s čimer se poveča volumen blata, kar spodbudi delovanje črevesja. Povečana količina vode v debelem črevesu zmehča blato, kar občutno olajša iztrebljanje. Magnezij dodatno sprošča mišice prebavnega trakta ter tako sulfatom pomaga, da spodbudijo in pospešijo peristaltiko.

Za kar najboljši učinek Donata v primeru zaprtja velja slediti skrbno določenemu vsakodnevnemu režimu pitja, in sicer je treba zjutraj, na prazen želodec, popiti 0,2 - 0,3 litra toplega Donata, pred večerjo pa 0,2 litra Donata sobne temperature. Donat po tem programu lahko pijete redno ali ponavljajoče pet zaporednih dni z dvema dnevoma odmora. Njegovi učinki na prebavo so zgolj mehanski, zato ne povzroča odvisnosti in nima škodljivega vpliva na zdravje. 

V pomoč so lahko vlaknine in fermentirana živila

Določene kompromise je potrebno sprejeti tudi v prehrani. Kot smo že pojasnili, ima namreč staranje kar precejšenj vpliv na prebavo, zato je povsem mogoče, da določenih živil telo sčasoma ne bo presnavljalo s tako lahkoto, kot nekoč. Še posebej to velja za močno procesirano hrano, prevelike količine mesa, ocvrto in zelo mastno hrano, pa tudi kofein in pikantne jedi.

Po drugi strani boste za črevesno floro največ naredili s tem, da na svoj jedilnik umestite bogate vire prebiotikov, ki spodbujajo rast koristnih črevesnih mikrobov. Dnevno je priporočljivo uživati raznovrstne vlaknine, ki potujejo skozi črevesje skoraj neprebavljene in povečajo volumen blata, kar spodbuja redno iztrebljanje, zato so več kot dobrodošel člen vsakodnevne prehrane. V praksi to pomeni veliko stročnic, semen, sadja, zelenjave, ovsenih kosmičev in krompirja. Prebiotično delujejo tudi fermentirana živila, denimo sirotka, kefir, jogurt, kislo zelje in repa, kimči, kombuča ipd. 

Telo je ustvarjeno za gibanje - v vseh življenjskih obdobjih

Proti zaprtosti se lahko učinkovito borite tudi z redno fizično aktivnostjo. Človeško telo je namreč ustvarjeno za gibanje in vsaka aktivnost bo h gibanju spodbudila tudi mišice v črevesju ter jim dala moč, da potisnejo blato iz telesa. Prav zato je pomembno, da tudi v zrelih letih svojemu telesu privoščite vsaj pol ure blage telesne dejavnosti na dan. To je za začetek lahko hoja po stopnicah, sprehod s psom ali hitra hoja. Če te lahkotne oblike ne bodo prinesle omembe vrednega izboljšanja stanja, bo treba nekoliko pospešiti korak, morda obiskati kakšno vodeno vadbo ali se vpisati na plesni tečaj. 

Predvsem pa je pomembno, da si ne ustvarjate stresa, če to ni nujno potrebno. Stresnih situacij je bilo skozi življenje več kot dovolj, zato v zrelih letih nikar ne dovolite, da vas kaj prehitro vrže iz tira. Niti zaprtje. Najverjetneje gre namreč za neprimeren življenjski slog, ki ga je z nekaj enostavnimi prilagoditvami mogoče hitro spremeniti. 

Kdaj do zdravnika?

V kolikor pa ste že poskusili z naravnimi metodami, a te niso učinkovale, bo najbolje, da se odpravite do zdravnika. Zaprtje je namreč lahko opozorilni znak za številne druge, tudi s starostjo pogojene bolezni, zato se dogovorite za pregled in se prepričajte, da je vse v redu.

Sponzorirana objava