Poletje in zastrupitve s hrano: to morate vedeti, preden jeste zunaj ali na pikniku

Ta je lahko blaga in se izrazi z drisko, lahko pa tudi nevarna in zahteva zdravniško pomoč. Zato je nujno vedeti, kako jo prepoznati, preprečiti in ukrepati pravočasno.

Kot opozarja Mayo Clinic, visoke temperature ustvarijo idealno okolje za razmnoževanje bakterij, kot so Salmonella, E. coli, Listeria in Campylobacter. Živila, ki ostanejo zunaj več kot dve uri – ali več kot eno uro pri temperaturi nad 30 C – postanejo potencialno nevarna. Na piknikih, kjer je težje nadzorovati hlajenje in higieno, je tveganje še večje.

Poleg tega številne poletne jedi vsebujejo sestavine, ki so hitro pokvarljive: jajca (npr. v solatah in omakah), majoneza, mlečni izdelki, meso, morski sadeži in sadje, ki oddaja naravne sladkorje, idealne za bakterije.

Simptomi zastrupitve se običajno pojavijo v nekaj urah po zaužitju kontaminirane hrane, lahko pa tudi po enem do dveh dneh. Kot piše Cleveland Clinic, so najpogostejši znaki:

– slabost,

– bruhanje,

– driska,

– krči v trebuhu,

– povišana telesna temperatura,

– splošna oslabelost.

Večinoma simptomi izzvenijo v 24–48 urah. Vendar če opazite kri v blatu, visoko vročino, nezmožnost zadrževanja tekočine ali znake dehidracije (suha usta, omotica, temen urin), je nujno poiskati zdravniško pomoč – še posebej pri otrocih, starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.

Po podatkih Verywell Health so najbolj pogoste 'pasti' na piknikih in družinskih kosilih:

– perutnina (slabo pečena piščančja krila ali ražnjiči),

– solate z majonezo ali jogurtom (npr. krompirjeva solata, tunina solata),

– jajčni izdelki (kuhana jajca, domače omake),

– morski sadeži in školjke,

– sadje, ki ni bilo oprano ali je dolgo stalo narezano na soncu,

– mlečni izdelki, ki niso bili ustrezno ohlajeni.

– Hranite živila v hladilni torbi z ledom ali hladilnimi vložki.

– Ne puščajte hrane na soncu dlje kot 1 uro.

– Ločite surovo meso od druge hrane – posebej med pripravo in serviranjem.

– Uporabljajte razkužila za roke ali robčke, če umivanje ni možno.

– Ne zaupajte "nosu" – nekatera živila lahko vsebujejo nevarne bakterije, še preden oddajajo vonj ali spremenijo okus.

– Pijače s sadjem (npr. sangria) hranite v hladilniku – sadje v alkoholu ni sterilno.

Če pride do lažjih simptomov, je ključnega pomena nadomeščanje tekočine – z vodo, nesladkanim čajem ali rehidracijskimi napitki. Izogibajte se mleku, kavi in sadnim sokovom, saj lahko poslabšajo drisko. Hrano postopoma uvajajte nazaj, začnite z blago – npr. riž, banana, prepečenec. Če simptomi trajajo več kot 48 ur ali se stopnjujejo, ne odlašajte z obiskom zdravnika – še posebej, če gre za otroke ali starejše odrasle, ki lahko dehidrirajo veliko hitreje.

Zastrupitev s hrano poleti ni nujna posledica spontanega piknika. S premišljenim ravnanjem, osnovno higieno in previdnostjo pri izbiri in shranjevanju hrane lahko uživate brez skrbi. Piknik naj bo sprostitev – ne izhodišče za prebavne težave.

Viri: Mayo Clinic, Cleveland Clinic, Verywell Health