Kaj je prebavni sistem?

Vaš prebavni sistem je sestavljen iz prebavil ter jeter, trebušne slinavke in žolčnika. Prebavni trakt je niz votlih organov, ki so med seboj povezani od ust do anusa. Organi, ki sestavljajo vaš gastrointestinalni trakt, v vrstnem redu, v katerem so povezani, vključujejo usta, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo in anus.

Kaj počne prebavni sistem?

Vaš prebavni sistem je edinstveno zgrajen tako, da opravlja svojo nalogo spreminjanja vaše hrane v hranila in energijo, ki jih potrebujete za preživetje. In ko je s tem delo končano, priročno zapakira vaše trdne odpadke ali blato za odvajanje.

Zakaj je zdrava prebava pomembna?

Prebava je pomembna, saj vaše telo potrebuje hranila iz hrane, ki jo jeste, in tekočine, ki jo pijete, da ostane telo zdravo in pravilno deluje. Hranila vključujejo ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine, minerale in vodo. Vaš prebavni sistem razgradi in absorbira hranila iz hrane in tekočine, ki jo zaužijete, da jih uporabite za pomembne stvari, kot so energija, rast in obnavljanje celic.

Kateri organi sestavljajo prebavni sistem?

Glavni organi, ki sestavljajo prebavni sistem (po vrstnem redu njihove funkcije), so usta, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo, danka in anus. Na tej poti jim pomagajo tudi trebušna slinavka, žolčnik in jetra.

Usta

Usta so začetek prebavnega trakta. Pravzaprav se prebava začne, še preden ugriznete. Vaše žleze slinavke začnejo delovati, ko vidite in vonjate testenine ali topel kruh. Ko začnete jesti, hrano prežvečite na koščke, da so lažje prebavljivi. Vaša slina se pomeša s hrano, da jo začne razgrajevati v obliko, ki jo vaše telo lahko absorbira in uporabi. Ko pogoltnete, vaš jezik prenaša hrano v grlo in v požiralnik.

Požiralnik

Požiralnik, ki se nahaja v vašem grlu blizu sapnika, sprejema hrano iz ust, ko jo pogoltnete. Epiglotis je majhen zavihek, ki se med požiranjem prepogne čez sapnik in tako prepreči zadušitev (ko gre hrana v sapnik). Niz mišičnih kontrakcij v požiralniku, imenovanih peristaltika, dovaja hrano v želodec.

Toda najprej se mora obročasta mišica na dnu požiralnika, imenovana spodnja ezofagealna mišica zapiralka, sprostiti, da prepusti hrano noter. Sfinkter se nato skrči in prepreči, da bi vsebina želodca stekla nazaj v požiralnik. Če se to ne zgodi in ta vsebina teče nazaj v požiralnik, lahko doživite refluks kisline ali zgago.

Želodec

Želodec je votel organ ali 'posoda', ki hrani hrano, medtem ko se ta meša z želodčnimi encimi. Ti encimi nadaljujejo proces razgradnje hrane v uporabno obliko. Celice v sluznici želodca izločajo močno kislino in močne encime, ki so odgovorni za proces razgradnje. Ko je vsebina želodca dovolj predelana, se sprosti v tanko črevo.

Tanko črevo

Sestavljeno je iz treh segmentov – dvanajstnika oz. dvanajsternika, jejunuma in ileuma – je dolga mišična cev, ki razgrajuje hrano s pomočjo encimov, ki jih sproščata trebušna slinavka in žolč iz jeter. V tem organu deluje tudi peristaltika, ki premika hrano in jo meša s prebavnimi sokovi iz trebušne slinavke in jeter.

Dvanajsternik je prvi segment tankega črevesa. V veliki meri je odgovoren za neprekinjen proces razgradnje. Jejunum in ileum nižje v črevesju sta v glavnem odgovorna za absorpcijo hranil v krvni obtok.

Vsebina tankega črevesa se začne v poltrdni obliki in konča v tekoči obliki po prehodu skozi organ. K spremembi konsistence prispevajo voda, žolč, encimi in sluz. Ko se hranila absorbirajo in tekočina ostankov hrane preide skozi tanko črevo, se nato premakne naprej v debelo črevo.

Trebušna slinavka

Trebušna slinavka v dvanajstnik izloča prebavne encime, ki razgrajujejo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Trebušna slinavka proizvaja tudi inzulin in ga prenaša neposredno v krvni obtok. Inzulin je glavni hormon v vašem telesu za presnovo sladkorja.

Jetra

Jetra imajo številne funkcije, vendar je njihova glavna naloga v prebavnem sistemu obdelava hranil, absorbiranih iz tankega črevesa. Žolč iz jeter, izločen v tanko črevo, prav tako igra pomembno vlogo pri prebavi maščob in nekaterih vitaminov.

Jetra so kemična tovarna vašega telesa. Vzamejo surovine, ki jih absorbira črevesje, in tvorijo vse različne kemikalije, ki jih vaše telo potrebuje za delovanje. Jetra tudi razstrupljajo potencialno škodljive kemikalije. Razgrajujejo in izločajo številna zdravila, ki so lahko strupena za vaše telo.

Žolčnik

Žolčnik shranjuje in koncentrira žolč iz jeter, nato pa ga sprosti v dvanajstnik v tankem črevesu, da pomaga absorbirati in prebaviti maščobe.

Debelo črevo

Debelo črevo je odgovorno za predelavo odpadkov, tako da je praznjenje črevesja enostavno in priročno. To je dolga mišična cev, ki povezuje tanko črevo z danko.

Debelo črevo je sestavljeno iz slepega črevesa, naraščajočega (desnega) debelega črevesa, prečnega debelega črevesa, padajočega (levega) debelega črevesa in sigmoidnega debelega črevesa, ki se povezuje z danko.

Blato ali odpadki, ki ostanejo pri prebavnem procesu, prehajajo skozi debelo črevo s pomočjo peristaltike, najprej v tekočem stanju in nazadnje v trdni obliki. Ko blato prehaja skozi debelo črevo, se voda odstrani. Blato je shranjeno v sigmoidnem debelem črevesu (v obliki črke S), dokler ga 'masivno gibanje' ne izprazni v rektum enkrat ali dvakrat na dan.

Običajno traja približno 36 ur, da blato preide skozi debelo črevo. Samo blato je večinoma sestavljeno iz ostankov hrane in bakterij. Te 'dobre' bakterije opravljajo številne uporabne funkcije, kot so sintetiziranje različnih vitaminov, predelava odpadkov in delcev hrane ter zaščita pred škodljivimi bakterijami. Ko se padajoče debelo črevo napolni z blatom, izprazni svojo vsebino v rektum, da se začne proces izločanja (iztrebljanje).

Rektum

Danka je ravna 'komora', ki povezuje debelo črevo z anusom. Naloga rektuma je, da sprejme blato iz debelega črevesa, vas obvesti, da obstaja blato, ki ga je treba evakuirati, in zadrži blato, dokler ne pride do evakuacije. Ko karkoli (plin ali blato) pride v danko, senzorji pošljejo sporočilo možganom. Možgani se nato odločijo, ali se rektalna vsebina lahko sprosti ali ne.

Če lahko, se sfinktri sprostijo in rektum skrči ter odstrani svojo vsebino. Če vsebine ni mogoče odstraniti, se sfinkter skrči in rektum prilagodi, tako da občutek začasno izgine.

Anus

Anus je zadnji del prebavnega trakta. To je 2 centimetra dolg kanal, sestavljen iz mišic medeničnega dna in dveh analnih sfinkterjev (notranjega in zunanjega). Sluznica zgornjega anusa je sposobna zaznati rektalno vsebino. Pove vam, ali je vsebina tekoča, plinasta ali trdna.

Anus obdajajo mišice zapiralke, ki so pomembne pri nadzoru blata. Mišica medeničnega dna ustvari kot med rektumom in anusom, ki preprečuje izločanje blata, ko se ne bi smelo. Notranji sfinkter je vedno napet, razen ko blato vstopi v rektum. 

Ko dobimo željo, da bi šli na stranišče, se zanašamo na naš zunanji sfinkter, da zadrži blato, dokler ne pridemo do stranišča, kjer se nato sprosti in sprosti vsebino.

Vir: clevelandclinic