Rak danke

Rak danke je rak, ki se začne v danki. Danka zajema področje zadnjih nekaj centimetrov debelega črevesa. Začne se na koncu končnega segmenta debelega črevesa in konča, ko doseže kratek, ozek prehod, ki vodi do anusa. Rak v danki (rak danke) in rak v debelem črevesu (rak debelega črevesa) imata skupno ime, in sicer kolorektalni rak.

Čeprav sta si rak danke in debelega črevesa v mnogih pogledih podobna, sta njuni zdravljenji precej različni. To je predvsem zato, ker se rektum nahaja v tesnem prostoru, ki je komajda ločen od drugih organov in struktur. Tesen prostor lahko naredi operacijo za odstranitev raka danke zapleteno.

V preteklosti je bilo dolgoročno preživetje neobičajno za ljudi z rakom danke, tudi po obsežnem zdravljenju. Zahvaljujoč napredku pri zdravljenju v zadnjih nekaj desetletjih, predvsem pa programov, ki jih imamo v Sloveniji in o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju, se je stopnja preživetja raka danke močno izboljšala.

Simptomi raka danke so:

- sprememba črevesnih navad, kot so driska, zaprtje ali pogostejše odvajanje blata,

- temno kostanjeva ali svetlo rdeča kri v blatu,

- ozko blato,

- občutek, da se vaše črevo ne izprazni popolnoma,

- bolečine v trebuhu,

- nepojasnjena izguba teže,

- slabost ali utrujenost.

Rak debelega črevesa

Rak debelega črevesa je vrsta raka, ki se začne v debelem črevesu. Debelo črevo je končni del prebavnega trakta. Rak debelega črevesa običajno prizadene starejše odrasle, čeprav se lahko pojavi v kateri koli starosti. Običajno se začne kot majhni, nekancerozni (benigni) skupki celic, imenovani polipi, ki nastanejo na notranji strani debelega črevesa. Sčasoma lahko nekateri od teh polipov postanejo rak debelega črevesa.

Polipi so lahko majhni in povzročijo malo simptomov, če sploh. Zato zdravniki priporočajo redne presejalne teste za preprečevanje raka debelega črevesa z odkrivanjem in odstranjevanjem polipov, preden se spremenijo v raka.

Če se razvije rak debelega črevesa, so na voljo številna zdravljenja za pomoč pri nadzoru, vključno s kirurškim posegom, radioterapijo in zdravljenjem z zdravili, kot so kemoterapija, tarčna terapija in imunoterapija.

Simptomi raka debelega črevesa so:

- vztrajna sprememba vaših črevesnih navad, vključno z drisko, zaprtjem ali spremembo konsistence vašega blata,

- rektalna krvavitev ali kri v blatu,

- vztrajno nelagodje v trebuhu, kot so krči, plini ali bolečine,

- občutek, da se vaše črevo ne izprazni popolnoma,

- slabost ali utrujenost,

- nepojasnjena izguba teže.

Veliko ljudi z rakom debelega črevesa v zgodnjih fazah bolezni nima simptomov. Ko se simptomi pojavijo, se bodo verjetno razlikovali glede na velikost raka in lokacijo v debelem črevesu. 

Pomembna zadeva pri odkrivanju sprememb v debelem črevesu in danki je kolonoskopija.

Kaj je kolonoskopija?

''Kolonoskopija je preiskava, pri kateri zdravnik specialist s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pregleda celotno debelo črevo. Endoskop je za prst debela upogljiva cev, ki je sestavljena iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice debelega črevesa in danke. Kolonoskopija traja od 20 do 60 minut,'' so nam odgovorili iz programa Svit in še dodali: ''Med preiskavo ležite na boku ali hrbtu. Pri preiskavi zdravnik specialist črevo napihuje z zrakom, da bolje vidi črevesno sluznico in morebitne bolezenske spremembe. Če zdravnik med kolonoskopijo odkrije črevesne polipe, jih lahko s pomočjo endoskopa sproti odstrani.''

Zakaj je pomembno, da se udeležujemo programov, kot je Svit, in zakaj je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni?

''Pomembno je, da se udeležujemo Programa Svit, ker tako zgodaj odkrijemo predrakave spremembe, pravočasno odstranimo odkrite predrakave spremembe in preprečimo razvoj bolezni raka in bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, ko je zdravljenje enostavno in uspešno,'' povedo na Svitu. 

Kaj bi svetovali ljudem, ki še oklevajo s preiskavo?

''Raka debelega črevesa in danke v zgodnji fazi razvoja sami ne moremo prepoznati! Ob oklevanju pred kolonoskopijo je vedno rešitev, da nam ljudje pišejo ali pokličejo v Svitov klicni center in zaupajo svoje strahove, tako potem lažje zaobidejo ovire ali pomisleke pred preiskavo. Tudi prebiranje osebnih zgodb tistih, ki jim je Program Svit rešil življenje, je lahko pozitivna vzpodbuda,'' zaključujejo na programu Svit. 

Kaj morate vedeti o programu Svit? 

''Program Svit učinkovito deluje, a želeli bi si še višjo odzivnost. Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, Program Svit, je v Sloveniji prisoten že od leta 2009. Po podatkih Registra raka je pomembno doprinesel k znižanju števila novih primerov raka debelega črevesa in danke ter s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. V programu je bilo doslej odkritih 3800 primerov raka, pri 29.800 osebah je bil odstranjen napredovani adenom, ki predstavlja večje tveganje za raka. Na dosežene rezultate smo v Sloveniji upravičeno ponosni.''

Podatki o delovanju programa v letu 2022 

V Program Svit je bilo povabljenih dobrih 315.000 oseb, odzivnost na vabila je bila 63,4-odstotna. 

Odzivnost v Sloveniji je najvišja v goriški regiji – 67,1 odstotka. 

Odzivnost na Program Svit po letih, zaznamovanih z epidemijo covida-19, zopet raste, odzivnost moških je za 10 odstotnih točk nižja od odzivnosti žensk.

Med osebami s pregledanimi vzorci blata je imelo 94,6 odstotka oseb negativen, 5,4 odstotka oseb pa pozitiven izvid presejalnega testa. 

V okviru programa je bilo opravljenih 9445 kolonoskopij in 6887 histopatoloških preiskav. 

Povprečen čas do kolonoskopije v Programu Svit je bil v letu 2022 tri tedne, najdaljša čakalna doba pa pet tednov od naročila na preiskavo. 

Zadnje objavljeno Letno poročilo Registra raka za leto 2019 navaja, da so presejalni programi, ki jih priporoča Svet Evropske unije in smo jih uvedli tudi v Sloveniji, z zgodnjim odkrivanjem že zmanjšali umrljivost za te rake in njihovo incidenco. To velja tudi specifično za raka debelega črevesa in danke, ki ga s presejanjem odkriva Program Svit. 

Program Svit je rešil že marsikatero življenje

Program Svit pri navidezno zdravih Slovencih v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo. 

Naredimo vsi skupaj nekaj več za svoje zdravje 

Še vedno se vsaka tretja oseba vabilu Programa Svit ne odzove. Ker se rak na debelem črevesu v telesu razvija več let, preden se pojavijo simptomi, je dostikrat ob opaženih težavah bolezen že napredovala. Ukrepati je treba prej – z rednim sodelovanjem in odzivom na vabilo Programa Svit vsaki dve leti si vsak udeleženec zelo poveča možnost, da morebitno bolezen pravočasno odkrijemo in v črevesu odstranimo spremembe, ki predstavljajo večje tveganje za raka.

Vir podatkov: mayoclinic, program Svit, NIJZ