Rak danke in debelega črevesa je ena najpogostejših malignih bolezni v razvitem svetu in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Po podatkih Registra raka RS vsako leto povprečno zboli več kot 1300 Slovenk in Slovencev, bolezen pa je usodna v približno 700 primerih in to predvsem zato, ker je največkrat odkrita prepozno. Ker rak na debelem črevesu in danki praviloma prizadene ljudi po 50. letu starosti, predrakave spremembe pa se običajno pojavijo že nekaj let prej, a jih je skorajda nemogoče prepoznati, je bil v Sloveniji leta 2009 vzpostavljen Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, Program Svit.
V Programu Svit se s preprosto preiskavo vzorca blata išče osebe, ki imajo na debelem črevesu in danki morda nevarne spremembe, čeprav še nimajo zdravstvenih težav. Zato vsaki dve leti k odvzemu vzorca blata povabijo prebivalke in prebivalce Slovenije v starosti od 50 do 74 let z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Odzivnost na vabilo se je skozi leta po beseda vodje programa Svit dr. Dominike Novak Mlakar sicer precej izboljšala, saj v začetku ni dosegala niti 40 odstotkov, danes pa se kar 64 odstotkov povabljenih vključi v program, a mu nekateri še vedno ne zaupajo ali pa jih je strah morebitnega odkritja bolezni. Da bi dokončno razbili morebitne predsodke in tabuje, smo preživeli dan med zaposlenimi v Programu Svit in vam v naslednjih vrsticah ponujamo jasen vpogled v njihov proces dela.
"Tveganje za raka debelega črevesja in danke narašča s starostjo. Več kot 90 odstotkov ljudi zboli po 50. letu starosti, zato vsak, ki v Sloveniji dopolni 50 let, prejme vabilo v program Svit, na presejanje, in pomembno je, da se na vsako vabilo, tako prvo kot vsako naslednje, ki jih prejema do svojega 74. leta, tudi odzove. Samo na ta način lahko namreč pravočasno odkrijemo morebitne spremembe v črevesju, jih ustrezno zdravimo oziroma odstranimo ali celo preprečimo bolezen," nam je pojasnila vodja programa dr. Novak Mlakarjeva.
Spoznajte ekipo Programa Svit
Ekipa Programa Svit šteje približno 36 sodelavcev in zajema specialiste javnega zdravja, sodelavce v laboratoriju, poštnem terminalu, klicnem centru, IT-službi, administraciji ter predstavnike za analitiko ter komuniciranje. Poleg njih pa veliko dela in energije prispevajo še številni sodelavci v osnovnem zdravstvu, območnih enotah NIJZ in društvih ter ambasadorji. Program je organiziran centralno, kar pomeni, da vse aktivnosti potekajo v centralni enoti, kolonoskopije pa sodelujoči lahko opravijo v enem od pooblaščenih kolonoskopskih centrov po vsej Sloveniji, najdbe pa pregledujejo specializirani patologi.
Za prvo fazo programa je zadolžen poštni terminal, ki pošilja vabila z izjavo in kuverto, v katero tisti, ki vabilo dobi in se želi pridružiti programu, zapakira izpolnjeno ter podpisano izjavo in jo povsem brezplačno pošlje nazaj.
Kot so nam pojasnili, vsako prejeto izjavo najprej pregledajo in izključijo tiste, ki ne ustrezajo kriterijem (so že v medicinski obravnavi). "Vključiti ne morejo niti tistih, ki pošljejo nepodpisane izjave. V takih primerih pošljejo še en dopis s kopijo izjave in prosijo za podpis. Tudi če oseba ne odgovori na vabilo, ji čez dva meseca pošljejo opomnik. V kolikor ne dobijo testnega kompleta z vzorci, pa pošljejo opomnik po enem mesecu ter čez dva meseca še enkrat – vse v fizični obliki, po pošti."
Vsem, ki pošljejo podpisane izjave in ustrezajo kriterijem, že takoj naslednji delovni dan pošljejo testne komplete z jasnimi navodili za odvzem dveh vzorcev blata. Kot nam je pojasnila sodelavka v laboratoriju Programa Svit Mia Špiranec, sta dva vzorca potrebna zato, ker iščejo sledove prikrite krvavitve v blatu. "Kri se namreč večinoma pojavlja intervalno in ni nujno, da bo prisotna v vsakem vzorcu." Z odvzemom dveh vzorcev v razmaku od enega do največ štirih dni in s sodelovanjem v vseh nadaljnjih presejalnih programih pa se ta verjetnost močno poveča in pomaga odkriti spremembe ter jih še pravočasno sanirati oziroma zdraviti.
Zakaj je pomembno, da je vzorec pravilno shranjen?
"V laboratoriju vsak dan dobimo vzorce od 800 do 1500 sodelujočih. Najprej preverimo njihovo ustreznost. Zgodi se namreč, da pride do napak: lahko je preveč blata ali niso zapisani datumi odvzema, lahko so vzorci poslani brez vrečkice s podatki pacienta, neposredno v kuverti ali pa so vzeti na isti dan. V takih primerih pošljemo nov testni komplet, da se test ponovi. Pravilno odvzete vzorce pa evidentiramo v informacijski sistem, položimo v posebne kasete in vstavimo v analizator, ki jih laserski žarek presvetli in izračuna koncentracijo hemoglobina," nas je skozi postopek popeljala sogovornica. "Pri nas je vrednost pozitivnega vzorca 20 mikrogramov hemoglobina na gram blata – se pravi, vse, kar je pod to vrednostjo, so negativni, vse, kar je nad to vrednostjo, so pa pozitivni vzorci."
Kot so nam razkrili v laboratoriju, se velikokrat zgodi, da ljudje ne preberejo navodil in poslani vzorci niso ustrezni. "Poleg vzorcev so priloženi razni predmeti ali pa dobimo vzorce blata v posodicah od leč. Nekateri poleg blata v posodico dajo tudi urin. Tako da dobimo res marsikaj," je povedala Mia Špiranec in dodala, da včasih ljudje vzorce pošljejo tudi povsem samoiniciativno, brez predhodno poslanega vabila in testnega kompleta. Teh seveda ne morejo analizirati, saj je za pravilne rezultate analize ključnega pomena, da je blato odvzeto na pravilen način v za to namenjene tulce.
Ko je analiza blata opravljena, se rezultati prenesejo v informacijski sistem, kjer jih morajo v laboratoriju še ustrezno obdelati in pripraviti izvide. Negativne izvide nato pošljejo v poštni terminal, od koder jih takoj odpošljejo na naslov sodelujočih, pozitivne pa predajo klicnemu centru, ki jih najprej pošlje izbranim osebnim zdravnikom sodelujočih, dan zatem pa še sodelujočim na dom. "Ogromno pošte gre od nas, tudi do štiri tisoč kosov dnevno, vsaka pošiljka je zabeležena, ker je za nas izredno pomembno, da imamo vsi pregled nad situacijo in jasno evidenco povabljenih ter sodelujočih v programu, saj lahko le na tak način zagotavljamo uspešno delovanje programa," so nam pojasnili v poštnem terminalu.
Ljudje se bojijo kolonoskopije
Izjemno pomemben sestavni del Programa Svit je tudi njihov klicni center, kjer odgovarjajo na vprašanja tako ciljne kot tudi splošne populacije na temo vsebine presejalnega programa. "Poleg informativnih vprašanj pri nas skrbimo tudi za naročanje na kolonoskopijo po pozitivnem testu blata, urejamo podrobnosti obravnav na multidisciplinarnem konziliju, naročamo na kontrolne kolonoskopije, organiziramo hospitalna čiščenja pred kolonoskopijo in vse drugo, kar pride zraven: smo tudi priučeni psihologi, če je treba, da ljudi prepričamo, naj se odzovejo na presejalni program," nam je povedal Uroš Rozman iz klicnega centra Programa Svit.
Vsak dan se odzovejo na vsaj 100 klicev, včasih tudi krepko čez 200. Linije so pogosto zasedene, zato nudijo tudi možnost komunikacije po elektronski pošti, na katero odgovorijo v istem oziroma najpozneje naslednjem dnevu. Večinoma gre za vprašanja o samem presejalnem testiranju in kolonoskopiji. Zlasti slednja namreč pri marsikomu zbuja skrb, strah, celo odpor. "Dejstvo je, da je kolonoskopija zahteven poseg, ki zahteva ustrezno predpripravo. Ljudje so prepričani, da je to preiskava, ki zelo boli, vendar po izkušnjah, ki jih imamo z našimi pacienti, bi se praktično vsakdo ponovno odločil za preiskavo," nam je pojasnila vodja programa Svit dr. Dominika Novak Mlakar.
V Programu Svit se zelo trudijo ljudi kar najbolje pripraviti na kolonoskopijo, pri tem pa tesno sodelujejo s kolonoskopisti, torej gastroenterologi. In ti za pripravo črevesja na poseg priporočajo zdravilni pripravek za čiščenje črevesa in dodatno naravno mineralno vodo Donat, ki izjemno dobro očisti črevesje, kar je ključnega pomena za uspešno kolonoskopsko preiskavo. "Na srečo imamo v Sloveniji na voljo mineralno vodo, ki skupaj s pripravkom, ki ga uporabljamo za čiščenje, res pomaga optimalno očistiti črevesje za najboljše rezultate v sami preiskavi," je povedala vodja Programa Svit. "To so potrdili tudi člani naših kolonoskopskih ekip, zato toplo priporočilo vsem, ki se pripravljajo na kolonoskopijo, da sledijo navodilom, ki jih prejmejo za čiščenje črevesa. Gastroenterologi pa nato poskrbijo, da je preiskava opravljena strokovno in s čim manj bolečin."
Zakaj je pomembno, da opravimo test na prikrito krvavitev v blatu?
Pogosto se zgodi, da tisti, katerih test je bil pozitiven, zahtevajo ponovno testiranje blata, saj menijo, da je prišlo do napake. A to ni smiselno, saj je krvavitev intervalna. "Če je test pozitiven, se svetuje, da se opravi kolonoskopija in da se preveri, kaj se dogaja v črevesju. Je pa res, da če je test pozitiven, to ne pomeni, da imajo ljudje raka. V Programu Svit odkrijemo 20 odstotkov napredovalih adenomov, ki so predrakave spremembe, in z njihovo odstranitvijo lahko bolezen dejansko preprečimo. Rak črevesja se namreč razvija dolgo, brez jasnih znakov, je pa tudi bolezen, proti kateri imamo orožje v obliki presejalnih testov na prikrito krvavitev v blatu in bolezen lahko preprečimo" je dejala dr. Novak Mlakarjeva.
Če se med kolonoskopijo odkrije sprememba, se glede na diagnozo patologa gastroenterolog lahko odloči, kakšna bo obravnava. V večini primerov je dovolj odstranitev odkritih lezij, torej polipektomija, če pa se izkaže, da je kakšna koli sprememba sumljiva, se pacienta obravnava glede na mnenje strokovnega konzilija: bodisi se sprememba odstrani na kolonoskopiji pri bolj izkušenem kolonoskopistu ali pa se pacienta napoti na kirurško obravnavo in glede na najdbe potem naprej po potrebi tudi na onkološko obravnavo. Dejstvo je, da je zgodaj odkrito bolezen mogoče uspešno zdraviti, z odkritjem predrakavih sprememb pa jo lahko celo preprečimo. Prav tako velja poudariti, da kri v blatu ne pomeni nujno raka, saj je zanjo lahko kriva še kopica drugih vzrokov.
Kot pravijo pri Svitu, imajo zelo uspešno odzivnost na samo kolonoskopijo. "Kar 93 odstotkov tistih, ki imajo pozitiven presejalni test, to preiskavo tudi opravi. Ko je oseba seznanjena z dejanskim stanjem in morebitno potrebo po nadaljnjih preiskavah, se jih večina odzove in sledi priporočilom za nadaljnje zdravljenje. Je pa tudi kdo, ki se odloči drugače. Ampak to je pač izbira vsakega posameznika," je poudarila vodja programa. Vsekakor pa sodelavci Programa Svit redno pregledujejo poročila kolonoskopskih centrov in skrbijo za kontrolo kakovosti. Prav tako pripravljajo statistike in analize podatkov po regijah, letih, obdobjih, spolu ... Ob tem spremljajo tudi odzive pacientov: dnevno dobijo okrog 50 izpolnjenih pokolonoskopskih vprašalnikov, v katerih jim pacienti povedo svoje odzive na pregled in jim tako pomagajo izboljševati program.
Zanimive aktivnosti po vsej Sloveniji
Pri tem so v izjemno pomoč ambasadorji Programa Svit. Načeloma gre za osebe, ki so se vključile v program, imele izkušnjo z rakom in so jo pripravljene deliti z javnostjo. "Med ambasadorji oziroma podporniki programa pa imamo tudi ljudi, ki so v slovenskem prostoru prepoznavni, imajo pozitivno podobo in so pripravljeni podpirati preventivne zdravstvene programe," je povedala vodja programa dr. Novak Mlakarjeva ter dodala, da je pri njih dobrodošel vsak, ki jih je pripravljen podpreti.
Povezujejo se namreč na različnih nivojih: manjši del predstavljajo promocijske aktivnosti v medijih, veliko večjo pozornost pa namenjajo promociji v lokalnih skupnostih, kjer skupaj z izvajalci zdravstvenih storitev na primarni ravni izvajajo lokalne dogodke, ki so ciljano usmerjeni v populacijo tistega okolja. "Imamo napihljiv model debelega črevesja, ki pritegne pozornost povsod, kjer ga napihnemo in ponudimo ljudem možnost, da vstopijo vanj. S tem na prijazen, pozitiven, včasih celo humoren način predstavljamo zelo resno temo," so nam zaupali sodelavci programa in dodali, da poskušajo na ta način mlade osvestiti o preventivnem programu, starejše pa spodbuditi, da se vključijo vanj.
Kaj je torej Program Svit in zakaj je pomemben?
Program Svit izvaja majhna skupina strokovnjakov z različnih področij, ki iz zelo racionalno odmerjenih prostorov obvladuje preventivni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki za celotno ciljno slovensko populacijo, kar je 600 tisoč oseb vsaki dve leti. Njihov cilj je ljudi na prijazen način prepričati, naj se odzovejo na vabilo v presejalni program, saj zgodnjih znakov bolezni na debelem črevesu in danki sami ne moremo prepoznati.
Ob tem velja poudariti, da presejanje ni metoda, ki bo 100-odstotno ugotovila, da je kaj narobe, zato pa je res pomembno sodelovanje v vsakem presejalnem krogu. Ob tem je priporočljivo še redno spremljati svoje blato, preverjati njegovo konsistenco, barvo, obliko, spremljati način odvajanja in nepojasnjene težave s črevesjem zaupati izbranemu osebnemu zdravniku, ki vam bo znal svetovati o nadaljnjih korakih.
Za svoje zdravje pa lahko v veliki meri poskrbite tudi sami: zlasti z zdravim načinom življenja, uravnoteženo prehrano, zadostno hidracijo, redno zmerno telesno aktivnostjo, nadzorovanjem telesne teže, izogibanjem stresnim situacijam, z opustitvijo kajenja in alkohola, zadostnim in kakovostnim spanjem ter drugimi zdravimi navadami, s katerimi podprete svoj prebavni sistem, ki je središče zdravja vsakega človeka. Verjemite, telo vam bo hvaležno!
Sponzorirana vsebina
