Raki prebavil so ena izmed najpogosteje spregledanih skupin rakavih bolezni. Ne zato, ker bi bili redki, nasprotno, vsako leto je diagnosticiranih skoraj 3.000 primerov, kar je približno 15% vseh novo odkritih rakov. Spregledani so zato, ker njihove simptome zamenjamo za nekaj vsakdanjega: slabo prebavo, stres, hitro hrano ali naporen teden.
Težave s prebavo niso 'normalne'
Veliko ljudi se prebavnih simptomov sramuje ali jih banalizira:
- bolečine v trebuhu stresu,
- spremembe pri odvajanju prehrani,
- utrujenost hitremu življenjskemu slogu.
Eden najpogostejših in hkrati najnevarnejših mitov je, da raki prebavil nimajo simptomov. V resnici so simptomi pogosto prisotni, le da so tako blagi in nespecifični, da jih ne prepoznamo kot opozorilne znake. Strokovnjaki opozarjajo, da prav zaradi teh neopaznih sprememb, kot so napenjanje, rahle bolečine v trebuhu, izguba teka ali nepojasnjeno hujšanje, večina bolnikov pride k zdravniku šele, ko je bolezen že napredovala.
Posledica poznega odkrivanja je izjemno slaba: petletno preživetje pri številnih rakih prebavil ostaja zelo nizko, pogosto pod 20 %. To jasno kaže, kako pomembno je pravočasno prepoznavanje simptomov in kako veliko razliko lahko naredi zgodnje ukrepanje.
Zakaj o tem ne govorimo? In zakaj bi morali začeti?
Čeprav se raki prebavil v Sloveniji pojavljajo zelo pogosto, o njih presenetljivo malo govorimo. Prav ta tišina pa je ena največjih ovir pri zgodnjem odkrivanju. To so trije najpogostejši razlogi, zakaj se izogibamo pogovoru:
1. Sram
Težave s prebavo, spremembe pri odvajanju ali kri v blatu marsikomu povzročajo zadrego. A to so teme, s katerimi se zdravniki srečujejo vsak dan, za njih so klinično pomembne, ne neprijetne. Če nam je nerodno govoriti o simptomih, lahko spregledamo nekaj, kar bi morali vzeti resno.
2. Strah pred diagnozo
Pogost odziv je, da raje še počakamo in da še ni tako hudo. Ironično pa prav odlašanje poveča možnost, da bo diagnoza resna. Strah nas ne bi smel odvrniti od pregleda, ampak nas spodbuditi, da ga opravimo pravočasno.
3. Miselnost 'saj bo minilo'
Slovenci smo navajeni potrpeti in počakati, da se stanje samo umiri. To je lahko problematično, saj raki prebavil pogosto napredujejo tiho. Zgodnja reakcija je zato ključna, čakanje pa lahko pomeni zamujeno priložnost za uspešno zdravljenje.
Redni preventivni pregledi in pozorno spremljanje lastnih simptomov sta enostavna, a izjemno pomembna koraka, ki lahko rešita življenje.
Na to glasno opozarja tudi prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana. Izpostavlja, da je rak debelega črevesa in danke še vedno med najpogostejšimi, vsako leto z več kot 1.300 novimi primeri, hkrati pa hitro narašča tudi pojavnost raka trebušne slinavke, z več kot 500 diagnozami letno. 'Največji izziv je, da so simptomi pri teh rakih pogosto tako neznačilni, da jih ljudje zlahka spregledajo – od bolečin v trebuhu do napenjanja, slabosti, hujšanja ali bolečin v hrbtu,' pojasnjuje.
Čeprav napredek v zdravljenju daje vedno več upanja, ostaja ozaveščanje najmočnejše orožje pri preprečevanju prepoznega odkrivanja. Program Svit zajema le raka debelega črevesa in danke, zato je po njenem mnenju nujno, da širimo znanje in prepoznavanje simptomov tudi pri drugih, manj izpostavljenih rakih prebavil.
Opozorila bolnikov, ki jih ne smemo preslišati
Na pomen zgodnjega odkrivanja rakov prebavil najmočnejše opomnike dajejo prav tisti, ki so bolezen že doživeli. Ena izmed njih je Alenka Rebernik, ki je z diagnozo raka debelega črevesa in danke soočila pri 42 letih. Pove, da si ob prvih znakih ni predstavljala, da gre lahko za kaj resnega, danes pa drugim svetuje: 'Telo običajno govori prej, kot si mislimo. Ob prvih simptomih vztrajajte pri preiskavah.'
Podobno izkušnjo opisuje tudi Samo Podgornik, ki pravi, da diagnoza človeku v hipu obrne življenje. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da bolnik ne ostane sam, temveč poišče podporo in sprejme zdravljenje: 'Bolezen te prisili, da premisliš svoje navade in da se zaneseš na ljudi okoli sebe.'
Diagnoza raka je za bolnika veliko več kot klinični izvid. Pogosto predstavlja čustveni pretres, ki zamaje občutek varnosti. Ivka Glas, predsednica združenja EuropaColon Slovenija, poudarja, da ljudje v takih trenutkih potrebujejo predvsem informacije, pogovor in upanje.
Prav odprt dialog med bolnikom in zdravnikom poveča zaupanje, zmanjša negotovost in omogoči boljšo oskrbo.
Kaj lahko naredite danes? Trije najpomembnejši koraki
1. Bodite pozorni na simptome, ki trajajo
Če opazite simptome značilne za rake prebavil, vključno z bolečino v trebuhu, ki se ponavlja ali traja dlje časa , ne čakajte. To je znak, da je čas za pregled pri zdravniku.
2. Govorite o tem, doma in pri zdravniku
Pogovor sam po sebi ne pozdravi bolezni, lahko pa pomeni, da jo odkrijemo pravočasno. Odkritost doma in v ambulanti je ključna za zgodnje odkrivanje.
3. Uporabljajte presejalne programe
Program Svit je eden najbolj učinkovitih presejalnih programov v Evropi. Če prejmete vabilo, ga izkoristite, lahko vam dobesedno reši življenje.
Kampanja, ki razbija tišino
Pri rakih prebavil je tišina pogosto največja nevarnost. Mnogi simptome prezrejo ali jih pripišejo stresu, prehrani ali starosti, zaradi česar do zdravnika pridejo prepozno. Prav zato je nastala vseslovenska kampanja 'O tem ne govorimo!', ki želi prebiti zadrego in spodbuditi odprt pogovor o težavah, o katerih sicer neradi spregovorimo.
S slogani "A bi morali", "Govori pa tvoje telo", "Tišina skriva" in "Pregled odkriva" kampanja spodbuja odprt pogovor in predvsem konkretno dejanje. Njeno osrednje sporočilo je jasno: Zgodnje odkrivanje rakov prebavil lahko reši življenje. Kampanja poteka v sodelovanju družbe AstraZeneca in društva EuropaColon Slovenija, njen namen pa je povečati ozaveščenost o simptomih, pomenu preventivnih pregledov in spodbuditi ljudi, da ob prvih znakih ali v okviru presejalnih programov pravočasno ukrepajo.
Oglasno sporočilo
