Zakaj so ravno prehodna obdobja tista, ko je tveganje za padec imunske odpornosti največje?

Hladno vreme in bolj suh zrak tvorita ugodnejše razmere za razmnoževanje, stabilnost in širitev virusov. Več se začnemo zadrževati v notranjosti, prav tako smo več v neposrednem stiku z drugimi ljudmi in večkrat izpostavljeni virusom. Naš imunski sistem je zato neprestano na preži, deluje v "višjih obratih", zaradi česar telo za svoje delovanje porabi več energije in hranil. Če mu jih ne zagotovimo dovolj, se bo izčrpalo, kar se kaže v padcu odpornosti.  

Prehodna obdobja niso samo prehodna v smislu okoljskih vplivov, ampak za mnoge pomenijo tudi konec bolj sproščenega obdobja, ko se vrnemo nazaj na delovna mesta, fakultete, šole, kjer se začne vse dogajati z večjo frekvenco, ponovno več odgovornosti, obremenjeni smo tudi z drugimi življenjskimi obveznostmi. Stres pa ima velik vpliv na delovanje imunskega sistema, saj zunanji stresni dejavniki naše telo potisnejo iz ravnovesja. Naloga imunskega sistema pa je poleg obrambe pred virusi tudi ta, da to ravnovesje ponovno vzpostavi nazaj. 

Zato ni toliko to, da nam pade imunski sistem, kot to, da je imunski sistem v tem jesensko-zimskem času bolj obremenjen in da si ne zagotovimo zadostnega vnosa hranil, spanja, sprostitvenih tehnik ... 

Pa je imunski sistem sposoben sam ponovno vzpostaviti ravnovesje v našem telesu?

Ne, imunski sistem ne more sam vzdrževati zdravja našega telesa, temveč tesno sodeluje z ostalimi telesnimi sistemi, zlasti z limfnim sistemom (vranico, bezgavkami ...), srčno-žilnim sistemom, po katerem potujejo imunske celice in njihova sporočila, ter kostnim mozgom.  Zelo tesna povezava se kaže tudi s prebavnim sistemom, kjer se nahaja večina imunskih celic. So pa tudi ostali posamezni telesni sistemi med seboj tesno povezani, saj komunikacija med njimi poteka ravno preko imunskega, hormonskega in živčnega sistema. Zato imunski sistem ni pomemben le za obrambo pred virusi, ampak tudi za učinkovito delovanje celotnega telesa. 

Kot ste že omenili, obstaja med imunskim in prebavnim sistemom zelo tesna povezava. Kako to, da je črevesje tako zelo ključno za imunski sistem?

Dovolj zgovorno je že dejstvo, da se več kot 70 odstotkov imunskih celic nahaja v črevesju. Črevesje je primarno mesto absorpcije, v njem poteka največja izmenjava med zunanjostjo in notranjostjo telesa. Prav tu je največja verjetnost, da bodo tujki (npr. patogene bakterije) poskušali vstopiti v telo. Poleg tega se v črevesju nahaja več milijard mikroorganizmov, katere mora imeti imunski sistem ves čas po nadzorom in ohranjati primeren odnos. Ko kaj "uide" izpod nadzora ali skozi črevesno pregrado, se na tem mestu aktivira imunski sistem, sproži vnetne procese, ki pa lahko postanejo tudi sistemski. 

Drugi vidik tega je njegova ključna vloga pri absorbciji hranil. Če tanko in debelo črevo ne delujeta optimalno, lahko to privede do pomanjkanja hranil, kar oslabi delovanje našega telesa.

V literaturi se pri povezavi med imunskim in prebavnim sistemom ves čas omenja črevesna mikrobiota. Kaj označuje ta termin in kakšna je njegova vloga?

Črevesna mikrobiota je skupek mikroorganizmov, tako bakterij, virusov, arhej in kvasovk, ki ob ugodnih razmerah preko različnih mehanizmov vzdržujejo primerno ravnovesje med koristnimi in oportunističnimi (patogenimi) mikroorganizmi. Pomaga nam pri vzdrževanju homeostaze, sintezi nekaterih vitaminov, modulaciji imunskega sistema, krepitvi črevesne pregrade, ekstrakciji energije iz zaužite hrane, obrambi pred patogenimi mikroorganizmi ... Ob tem ima črevesna mikrobiota tudi pomembne imunomodulatorne in protivnetne funkcije, ne le lokalno v črevesju, temveč tudi sistemsko. 

Sestava črevesne mikrobiote je pri vsakem posamezniku različna, je kot prstni odtis. Skupaj z nami se je razvijala več tisoč let in ustvarila simbiotski odnos s človekom, ki ji nudi ustrezen prostor in hranila. A to edinstveno ravnovesje med koristnimi in oportunističnimi (patogenimi) bakterijami se lahko v primeru neuravnotežene prehrane, stresa, nepravilne uporabe antibiotikov, porušenega cirkadianega ritma in drugih dejavnikov poruši. V takih primerih pride do disbioze. Gre za odstopanje od normalne sestave črevesne mikrobiote, ko je sestava črevesne mikrobiote manj raznolika, ko črevesna mikrobiota ni več tako stabilna in slabše prilagodljiva. Vse te spremembe v črevesni mikrobioti lahko privedejo do začetka ali napredovanja zdravstvenih težav. 

Kako pa pri vsem tem imunski sistem ve, katere so dobre in katere slabe bakterije?

Gre za izredno kompleksne mehanizme. Imunski sistem se začne izobraževati in ločevati med koristnimi in škodljivimi bakterijami že takoj ob rojstvu. V bistvu se črevesna mikrobiota in imunski sistem začneta razvijati sočasno. Črevesna mikrobiota s svojimi signalnimi molekulami izobražuje imunski sistem, ki je ob rojstvu še nedozorel, kar tudi omogoča vzpostavitev nekega odnosa med njima. Tako je mogoča toleranca do koristnih bakterij in obramba pred škodljivimi. 

Seveda pa tudi imunski sistem ni popoln in lahko se zgodi, da se zmoti ter prepozna lastne celice ali koristno mikrobioto kot tujek ter jih začne napadati. To se zgodi pri avtoimunih boleznih. 

V kolikšni meri lahko sami vplivamo na delovanje svojega imunskega sistema?

Naredimo lahko izjemno veliko. Na tem mestu bi rada poudarila, da ne gre samo za varovanje pred virusnimi obolenji, pač pa naše celostno zdravje. Imunski sistem denimo usmerja tihe kronične vnetne procese, ki so skupni dejavnik kroničnih nenalezljivih bolezni, zato je potrebno omogočiti dobro delovanje imunskega sistem skozi vse leto in ne le pred glavno sezono prehladov. 

Prehrana in aktivni življenjski slog, opustitev kajenja in alkohola, nadzorovanje stresa in vključitev sprostitvenih tehnik, dobra spalna higiena igrajo izjemno pomembno vlogo pri imunskem sistemu. Vendar pa ni čarobne hrane, prehranskega dopolnila ali kombinacije, ki bo okrepilo imunski sistem. Še vedno velja, da je potrebno postaviti dobre osnove. 

Torej limona, med, ingver in čaj ne bodo dovolj za krepak imunski sistem, kajne?

Ne, samo eno živilo, ki bo pripomoglo h krepitvi odpornosti, ko ostalih osnov nimamo pokritih, ne obstaja. Obstajajo pa dobre prehranjevalne navade. Dobre osnove. Vsi si želimo enkratne hitre rešitve, bližnjic. Ampak žal, jih ni. Vsekakor vsa našteta živila pripomorejo s svojimi hranili (npr. vitaminom C) ter antioksidativnimi in protivnetnimi lastnostmi k boljšemu delovanju imunskega sistema, vendar ni čarobne hrane ali kombinacije, ki bo nadomestilo dobre temelje. Krepitev imunskega sistem zahteva celosten in dolgoročen pristop. 

Katera hranila so torej ključnega pomena za dober imunski sistem?

Če upoštevamo, da je črevesje središče imunosti, potem vsekakor prehranske vlaknine – le-te bodo omogočile dobro črevesno integriteto in preko presnovkov modulirale imunski sistem. Ne smemo pozabiti še na zadosten vnos beljakovin, ki so osnovni gradnik vsake naše celice, tudi imunskih celic in njihovih signalnih molekul. Potem so tu še omega 3 maščobne kisline s protivnetnim delovanjem in polifenoli s svojimi antioksidativnimi učinki, ki jih najdemo v barvni zelenjavi in sadju. Podporna sta tudi minerala cink in selen, pa vitamin C in vsekakor ne smemo pozabiti vitamina D, ki ga večini Slovencev še vedno primanjkuje ter je zelo pomemben imunomodulator. Hranil, ki so pomembna za imunski sistem, je kar nekaj, zato se je dobro držati pravila raznolikosti in poskušati vnesti vsaj 30 različnih živil tedensko.  

Če strneva pogovor v nekaj misli: kakšen bi bil torej vaš recept za učinkovit imunski sistem? Kaj in v kakšnih količinah uživati, da se obranimo pred virusi?

Popolnoma obraniti se pred virusi ne moremo. Največ lahko naredimo z ustrezno higieno rok in z zaščito. Lahko pa imunski sistem podpremo z ustrezno prehrano in zdravimi navadami ter tako poskrbimo, da bo deloval učinkovito, ko bo prišel v stik z virusi, in tako zmanjšamo tveganja za težja obolenja. V praksi to pomeni, da zmanjšamo vnos živil, ki obremenjujejo naše telo in delujejo vnetno - to so visoko procesirana živila, ki imajo veliko nasičenih maščob, enostavnih sladkorjev, dodanih aditivov, emulgatorjev ter ne vsebujejo skoraj nič prehranskih vlaknin.

Naša prehrana naj raje temelji na pretežno rastlinski prehrani, polnovrednih  žitih, stročnicah, semenih, oreščkih ... Nasičene maščobe raje nadomestimo z živili, ki vsebujejo veliko nenasičenih maščob (oljčno olje, avokado, oreščki, chia in lanena semena, ribe), saj imajo protivnetno delovanje. Od živalskih živil se poslužujemo kakovostnih beljakovin, kot so pusto meso, fermentirani mlečni izdelki, jajca, ribe ... in ti izdelki naj ne bodo dnevno na meniju. Priporočeno je, da živalske beljakovine zamenjamo za rastlinske (npr. iz stročnic, kvinoje, amaranta). Poskrbimo tudi, da dnevno vnesemo raznobarvno sadje in zelenjavo ter le teh vsaj 5 porcij dnevno, tako si bomo zagotovili dovolj antioksidantov. 

Torej zdrav življenjski slog, vključno s prehrano, telesno aktivnostjo, dovolj spanja in zmanjševanjem stresa, je ključnega pomena za krepitev imunskega sistema in naše splošno zdravje.

Sponzorirana vsebina