Med ključnimi akterji so probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki, ki igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju črevesne flore in s tem tudi pri ohranjanju našega zdravja. Vnos probiotikov, prebiotikov ali sinbiotikov v človeško prehrano je ugoden za črevesno mikrobioto. Uživamo pa jih lahko v obliki surove zelenjave in sadja, fermentiranih ali mlečnih izdelkov ali v obliki prehranskih dopolnil.

PROBIOTIKI

Probiotiki so opredeljeni kot živi mikroorganizmi, ki ob zadostni količini kažejo pozitivne učinke na zdravje ljudi. Že tisočletja so fermentirani hrani pripisovali koristne lastnosti za zdravje, vendar je relativno nedavno spoznanje, da so za te koristi odgovorni mikroorganizmi, predvsem bakterije.

Večina bakterij, ki jih najdemo v probiotičnih izdelkih, spada med mlečnokislinske bakterije, najpogosteje laktobacile ali bifidobakterije. Poleg že znanih fermentiranih živil in probiotikov pa na trg prihajajo tudi novi izdelki, kot so psihobiotiki, postbiotiki in živi bioterapevtski izdelki.

Te bakterije delujejo tako, da vzpostavljajo ravnovesje med mikroorganizmi v črevesju, kar lahko pomaga pri uravnavanju prebave, krepitvi imunskega sistema, zmanjševanju vnetij in zaščiti pred patogeni. Raziskave so pokazale, da probiotiki lahko pomagajo pri zdravljenju različnih prebavnih težav, kot so sindrom razdražljivega črevesja, driska, zaprtje in intoleranca na laktozo. 

Glavni mehanizem delovanja probiotikov na črevesno mikrobioto pa je ustvarjanje bolj ugodnega okolja. Pomembno pa je poudariti, da se zdravstveni učinki probiotikov lahko razlikujejo glede na sev, celo če gre za probiotike znotraj iste vrste.

PREBIOTIKI

Prebiotiki so opredeljeni kot substrati, ki jih mikroorganizmi selektivno izkoristijo, kar koristi zdravju gostitelja. Glavni produkti fermentacije prebiotikov so kratkoverižne maščobne kisline, kot je acetat, propionat in butirat, ki igrajo ključno vlogo pri uravnavanju delovanja črevesja in celotnega organizma. Sadje, zelenjava in žitarice predstavljajo najpogostejše vire prebiotikov. 

Običajno so prebiotiki polimeri ogljikovih hidratov, ki se ne prebavijo niti absorbirajo v črevesju, zato jih običajno uvrščamo med prehranske vlaknine. Zaradi svoje sposobnosti spodbujanja rasti koristnih bakterij v črevesju imajo prebiotiki ključno vlogo pri vzdrževanju zdrave črevesne flore. Poleg tega so povezani z izboljšano prebavo, krepitvijo imunskega sistema ter zmanjšanjem tveganja za razvoj črevesnih vnetij in drugih bolezni.

SINBIOTIKI

Sinbiotiki predstavljajo kombinacijo probiotikov in prebiotikov, ki delujejo sinergijsko, tako da hkrati zagotavljajo koristne mikroorganizme in hrano zanje. Ta kombinacija lahko poveča učinkovitost probiotikov, saj prebiotiki spodbujajo rast in razmnoževanje probiotikov ter tako povečujejo njihov koristen učinek na zdravje gostitelja.

Sinbiotiki se uporabljajo ne samo za izboljšanje preživetja dodanih koristnih mikroorganizmov v hrani, temveč tudi za spodbujanje razmnoževanja specifičnih avtohtonih bakterijskih sevov, ki so že prisotni v prebavilih. Vpliv sinbiotikov na presnovno zdravje ostaja še nejasen. 

Pomembno je omeniti, da je zdravstveni učinek sinbiotikov verjetno odvisen od specifične kombinacije probiotika in prebiotika. Glede na veliko možnih kombinacij se zdi uporaba sinbiotikov za uravnavanje črevesne mikrobiote pri ljudeh kot obetavna metoda.

Probiotiki, prebiotiki in simbiotiki predstavljajo pomembne igralce v kompleksnem svetu črevesnega mikrobioma. Njihova vloga pri vzdrževanju zdrave črevesne flore in splošnega zdravja organizma je nedvomno neprecenljiva. S tem, ko spodbujajo rast koristnih bakterij, uravnavajo prebavo, krepijo imunski sistem in zmanjšujejo tveganje za razvoj različnih prebavnih težav, prispevajo k boljšemu počutju in kakovosti življenja.

Viri: PubMed & Prehrana.si