Stres človeka spremlja že vse od prazgodovine. Takrat je šlo za naravni odziv na grožnjo, ki jo je predstavljal denimo plenilec v grmovju, ki se mu je bilo mogoče izogniti. Danes so okoliščine stresnih situacij precej drugačne in dejstvo je, da se stresu v hektičnem tempu življenja zelo težko izognemo. Kaže se v različnih oblikah, od fizičnih intenzivnih naporov (nespečnost, težak trening) do prehranskih (pomanjkanje hrane, alergije) ter čustvenih in socialnih povzročiteljev stresa (karierni pritiski, težavni odnosi).
Kaj je pravzaprav stres?
Stres je telesni odziv na situacijo, ki jo človek zaznava kot grožnjo svoji fizični ali psihični celovitosti. O stresu torej govorimo vsakič, ko doživimo kakršno koli neprijetno stanje, v katerem se počutimo kakor koli ogrožene (fizično, psihično ali socialno) ali menimo, da so ogroženi naši bližnji. Večinoma mu pripisujemo negativno konotacijo, a gre za normalen odziv na vsakodnevne izzive, zato je lahko stres v majhnih odmerkih tudi koristen. Lahko nam da potreben zagon, nas motivira, da se potrudimo po svojih najboljših močeh, ter nas ohranja osredotočene in budne. Običajno gre v takih primerih za akutni stres, ki se pojavi kot odziv na neposredno nevarnost in trenuten stresni dogodek ter preneha, ko situacijo, v kateri smo se znašli, razrešimo.
Ko smo dolgotrajno izpostavljeni stresnim situacijam in telo neprekinjeno ostane v načinu 'borbe ali bega', govorimo o kroničnem stresu in ta lahko na dolgi rok za sabo potegne tudi telesne spremembe in razne zdravstvene težave. Pride lahko do oslabitve imunskega sistema, poveča se lahko tveganje za bolezni srca, zelo pogosto pa kronični stres vpliva na prebavni sistem, saj poveča proizvodnjo hormona kortizola, kar lahko poruši ravnovesje črevesnih bakterij in povzroči prebavne težave: vse od krčev do napenjanja, vetrov, zaprtja in driske.
Toda kaj ima stres sploh opraviti s črevesjem?
Verjeli ali ne, med prebavili in možgani obstaja zelo močna dvosmerna povezava, za katero se v znanstvenih in strokovnih krogih vse pogosteje uporablja izraz 'os črevesje-možgani'. Komunikacija med možgani in črevesjem poteka po več vzporednih poteh, med drugim preko živčnega, hormonskega in imunskega sistema. Ko smo v stresu, se stresni signali po tej osi prenašajo v prebavila: možgani sproščajo stresne hormone, prebavila pa imajo receptorje za te hormone in se tako tudi sama odzovejo na stres.
Stres lahko povzroči vrsto prebavnih težav, kot so krči, napenjanje, izguba apetita, driska, zaprtje in slabost. Poleg tega lahko poslabša obstoječe težave s prebavili, zlasti sindrom razdražljivega črevesja, vnetno črevesno bolezen, peptične razjede in gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB). Čeprav stres ni neposreden vzrok teh bolezni, lahko sproži ali poslabša obstoječe stanje. Na žalost lahko to vodi v začaran krog: zaradi teh prebavnih težav smo lahko še bolj v stresu, to pa lahko povzroči celo spremembe v predelih možganov, ki so odgovorni za zaznavanje bolečine v črevesju. Poleg tega je sindrom razdražljivega črevesja lahko vzrok za razne duševne motnje, tudi anksioznost in depresijo.
Kako si lahko pri obvladovanju stresa pomagamo sami?
Na vire stresa, zlasti akutnega, pogosto ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na svoj stresni odziv oziroma to, kako se s stresom spoprijemamo. Obstajajo namreč učinkovita orodja, s katerimi lahko stres obvladujemo, omilimo njegove učinke na prebavni trakt in ohranjamo dobro počutje, s tem pa postanemo bolj odporni na njegove učinke. Pomembno je, da si zagotovimo zadosten in kakovosten spanec, smo redno zmerno telesno aktivni, spremenimo miselnost in dojemanje stresnih situacij ter v svoj vsakdan vpeljemo sprostitvene in dihalne tehnike, ki nam pomagajo premagovati stres.
Izjemno pomembno vlogo pri obvladovanju stresa igra tudi prehrana. Ko smo pod stresom, se naše fiziološke potrebe namreč spremenijo: naše telo porabi več energije ter potrebuje višjo raven kisika in več hranil, kot so vitamini, minerali, beljakovine in dobre maščobne kisline, ki so potrebni za sintezo hormonov, obnovo tkiv, encimsko aktivnost itd. A v stresnih situacijah ne razmišljamo o tem, kaj bi bilo dobro jesti, temveč nam bodisi sploh ni do hrane, bodisi imamo željo po hitri prehrani in sladkih prigrizkih, torej hranilno osiromašenih živilih, bogatih z nasičenimi maščobami in sladkorjem, ki neugodno vplivajo na vnetne markerje.
Čeprav ni čarobne hrane, ki bi rešila vse tegobe stresnih situacij, naša prehrana igra pomembno vlogo pri dojemanju stresnih situacij, odzivu našega telesa na vsakdanje pritiske življenja in tudi pri zmanjšanju negativnih učinkov stresa na organizem.
S katero hrano se torej lahko učinkovito zoperstavimo stresu?
Vsakodnevno velja uživati kompleksne ogljikove hidrate (polnozrnata žita, stročnice, sadje in zelenjavo), ki pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja in ohranjanju črevesne pregrade ter dobrem delovanju prebavnega sistema. Poskrbeti velja za zadosten vnos beljakovin, zlasti aminokislin triptofana, fenilalanina in tirozina, ki jih najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, jajčnih beljakih, pustem mesu in ribah, soji ter sezamovih in bučnih semenih. Staviti velja na višji vnos vitamina C, vitaminov kompleksa B in magnezija ter povečati vnos antioksidativnih živil, s pomočjo katerih se naše celice branijo pred poškodbami.
Magnezij je poznan tudi kot pomirjujoč mineral', saj pomaga pri sprostitvi mišic in centralnega živčnega sistema, prav tako je ključen pri regulaciji krvnega sladkorja, bitju srca in krvnem pritisku, produkciji energije itd. Bogati viri magnezija so oreščki, stročnice, polnozrnata žita, temnolistnata zelenjava in naravna mineralna voda Donat, ki na povsem naraven način podpira delovanje prebavnega sistema.
Vitamin C je eden najpomembnejših antioksidantov in zmanjšuje oksidativni stres, obenem pa je pomemben za optimalno delovanje imunskega sistema. Vitamini B kompleksa pa sodelujejo pri vzdrževanju zdravja živčnega sistema, pomagajo vzdrževati optimalno raven krvnega sladkorja ter podpirajo delovanje nadledvične žleze, ki je med stresom še posebno obremenjena. Večino vitaminov kompleksa B najdemo v stročnicah, oreščkih, zelenolistnati zelenjavi, kot so brokoli, šparglji in špinača, ter tudi v ribah in pustih kosih mesa.
Včasih je potrebna strokovna pomoč
Z zdravim življenjskim slogom, družabnim življenjem, urejeno mentalno in spalno higieno, uravnoteženo in raznoliko prehrano, neuživanjem ali zmanjšanjem vnosa kofeina, nikotina in sladkorja, ter spremembo miselnosti in dojemanja situacije lahko torej pomembno vplivamo na boj proti stresu in motnjam, ki jih povzroča. A če ugotovimo, da nam situacija uhaja izpod nadzora in se s težavami ne moremo spoprijeti sami, je pomembno, da si zagotovimo strokovno pomoč. Zdravja se namreč ne da kupiti, zato je pomembno, da storimo vse, kar je v naši moči, da ga zaščitimo in ohranjamo v kar najboljši kondiciji.
Sponzorirana vsebina
