Poletje je kot kaže končno zablestelo v vsem svojem sijaju in v naslednjih tednih bo naš vsakdan bolj sproščen ter ležeren. Večina bo vsaj deloma spremenila svojo ustaljeno rutino, kar bo vsekakor blagodejno vplivalo na duševno zdravje, nekoliko slabše pa zna spremembo rutine prenesti prebava. 

Prebava je poleti postavljena pred številne izzive

O vplivu prebave na naše splošno zdravje smo že veliko pisali in dejstvo je, da si za razliko od nas naš prebavni sistem nikoli ne privošči dopusta. Prav zato je pomembno, da se tudi v poletnih dneh poskušamo prehranjevati čim bolj raznoliko in v obroke vključimo čim več sezonskih živil. 

Zaradi vročine in potenja je izjemnega pomena hidracija. Prav tako je priporočljivo, da poskušamo ohraniti vsaj ogrodje vsakodnevne rutine: da imamo obroke ob približno istem času, kot preko leta, da ne zanemarimo gibanja in kakovostnega spanca in da poskušamo ohraniti ritem odvajanja blata - še posebej, če smo vajeni veliko potrebo opravljati vsak dan ob istem času. 

To seveda ne pomeni, da odpadejo klasične piknik dobrote in kakšen kozarec alkohola, tudi občasnemu ponočevanju se ni treba odpovedati. Še posebej ne na dopustu, ki ste si ga še kako zaslužili. Se je pa dobro izogibati neposrednemusoncu, še posebej v kombinaciji z ledeno hladno pijačo, v kolikor si privoščite oddih v tujini, pa je ključno preveriti kakovost pitne vode in po potrebi uživati samo ustekleničeno tekočino, zagode vam jo lahko tudi počitniški stres ter kakšne začimbe, ki jih vaš prebavni sistem ni vajen. 

Zaprtje ali driska na dopustu - kako si pomagati?

Posledice najbrž dobro poznamo tako rekoč vsi: zaprtje, driska, neprijetno tiščanje v želodcu ali trebuhu, zgaga. Statistike kažejo, da okoli 40 odstotkov ljudi trpi za prebavnimi motnjami med počitnicami in potovanji, kar lahko hitro pokvari dolgo pričakovani dopust. Prva pomoč v tovrstnih primerih je vsekakor zadostna hidracija. V primeru driske je dobro imeti pri roki rehidracijski prašek za nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov (lahko ga kupite v lekarni ali pripravite sami tako, da v vodo dodate ščepec soli in pomarančni sok) ter aktivno oglje, pri zaprtju pomagata predvsem gibanje in uravnotežena prehranjevalna rutina. 

Pri vseh vrstah prebavnih tegob si lahko pomagate tudi z rednim pitjem 0,5 litra naravne mineralne vode Donat dnevno. Zaradi svoje edinstvene kombinacije mineralov je Donat namreč lahko odlična vsakodnevna pomoč pri preprečevanju različnih tegob prebavnega sistema ter pri reševanju težav, kot sta zaprtje in zgaga. Prav zato je popoln spremljevalec popotnikov in dopustnikov, saj služi kot naravno osmotsko odvajalo, ki omogoča uravnavanje prebave brez stranskih učinkov. 

Donat blagodejno vpliva na različne dele prebavnega sistema. Njegova visoka vsebnost sulfatov mu omogoča, da veže vodo iz celic črevesne stene, s čimer kar do petkrat poveča volumen blata ter ga mehča, da pospeši njegovo pot iz črevesja. Ker je bogat z magnezijem, obenem sprošča mišice prebavnega trakta in tako še dodatno pospešuje izločanje odpadnih snovi. 

Vlaknine in probiotiki - temelja zdrave prebave

Vseeno pa je tudi poleti, kljub bolj sproščenemu življenjskemu ritmu, priporočljivo vzdrževati ustrezno prehranjevalno rutino. Tako bo namreč prebavni sistem lažje prenesel piknike, zabave, hotelsko ter eksotično hrano in ostale radosti poletnih dni. Poleg sezonskih dobrot velja staviti zlasti prehranske vlaknine, ki so ključnega pomena za zdravo prebavo, in probiotike, s pomočjo katerih ohranjate ali ponovno vzpostavite ravnovesje v črevesju. 

Prehranske vlaknine spadajo med prebiotike, najdemo pa jih zlasti v sadju, zelenjavi, celih zrnih in stročnicah. Razvrščamo jih lahko glede na topnost v vodi (topne in netopne prehranske vlaknine), glede na sposobnost fermentacije (fermentabilne oz. nefermentabilne vlaknine), ter glede na njihov vpliv na viskoznost (viskozne oz. neviskozne vlaknine). Najboljši viri vlaknin so oves, grah, fižol, jabolka, citrusi, korenje, ječmen, izdelki iz polnozrnatih žit in moke, pšenični otrobi, oreščki, , cvetača in krompir. 

V nasprotju z maščobami, beljakovinami ali ogljikovimi hidrati, vlaknin naše telo ne more prebaviti ali absorbirati zato prehajajo razmeroma nedotaknjene skozi prebavni trakt. Tako po eni strani povečajo težo in velikost blata, ga mehčajo in lajšajo odvajanje. Ker absorbirajo vodo pa lahko pomembno pripomorejo tudi pri strjevanju blata in mu dodajo maso. 

Probiotiki so po drugi strani naravno prisotni v našem telesu. Ko smo zdravi, imamo namreč v telesu bilijone več sto različnih vrst teh prijaznih bakterij, ki živijo v prebavnem traktu. Ker se jih večina nahaja v črevesju, jih včasih imenujemo tudi 'črevesna flora'. Te bakterije podpirajo našo prebavo, imunski sistem ter  splošno dobro počutje, a so lahko zelo občutljive na spremembe v okolju. Predvsem sodoben življenjski slog ali menjava okolja (dopust) lahko hitro porušita ravnovesje v črevesju, probiotiki pa ga lahko pomagajo ponovno vzpostaviti. 

To pomeni, da probiotiki telesu pomagajo absorbirati celotno paleto hranilnih snovi, podpirajo zdravo delovanje jeter in posledično izločanje toksinov, podpirajo redno, uravnoteženo izločanje blata, zmanjšajo tveganje za nekatere bolezni in nasploh vplivajo na dobro počutje. Najboljši naravni vir probiotikov so vsekakor mlečni in fermentirani izdelki ter vložena zelenjava: jogurt, kefirj, pinjenec, kislo zelje, kisla repa, kombuča, kisle kumarice, kimchi in tempeh itd. 

Osvežilno  in hranljivo poletno kosilo, pripravljeno v samo 15 minutah

Tako, kot je težka vzpostavitev ustaljene prehranjevalne rutine, lahko izziv predstavlja tudi njeno vzdrževanje. Še posebej poleti, ko je prevroče, da bi dalj časa stali za štedilnikom in pripravljali zdrave jedi. Toda, verjeli ali ne, prav poleti, ko je izbira sezonskih živil najbolj pestra, je najlažje ustvarjati zdrave in uravnotežene obroke - za pripravo katerih potrebujete vsega nekaj minut. Ne verjamete? Dovolite, da vas prepričamo z receptom za izvrstno solato iz ajde s feta sirom, ki je lahko odlično poletno kosilo, polno vlaknin, vitaminov in mineralov. 

Za eno porcijo potrebujete: 
80 g ajde
30 g feta sira
40 g sveže paprike
30 g mlade čebule
1,5 čajne žličke bučnega olja
1 čajno žličko jabolčnega kisa
Sesekljan peteršilj
Sol in poper

Ajdo skuhate po navodilih na embalaži. Medtem papriko in mlado čebulo narežete na kockice. Zmešate s kuhano in ohlajeno ajdo. Dodate bučno olje, jabolčni kis, sol in poper. Sesekljate peteršilj in ga dodate mešanici. Na koncu previdno vmešate še sir feta in vaše okusno kosilo je pripravljeno. Hitro, sveže, okusno in kot nalašč za zdravo prebavo! 

Sponzorirana vsebina