Debelost je globalen javnozdravstveni problem, ki predstavlja enega izmed največjih izzivov sodobnega časa. Gre za kompleksno kronično bolezen, za katero je značilno izrazito kopičenje maščevja v telesu, ki je običajno posledica neuravnotežene prehrane, pomanjkanja telesne aktivnosti in genetskih predispozicij posameznika. Na kopičenje kilogramov lahko vplivajo tudi nekatera zdravila ter pretežno sedeči način življenja, ki ga v vse večji meri zahtevajo sodobna delovna mesta.
Večina se v boj z odvečnimi kilogrami sicer poda na pravilen način, to je s kombinacijo nekega določenega režima prehrane in povečane telesne aktivnosti, a poudariti velja, da ni pomembno samo koliko, temveč tudi kaj zaužijemo. V sodobnem vsakdanu smo namreč tako rekoč konstantno pod časovnim pritiskom, zato tudi pri prehrani pogosto izbiramo hitre rešitve.
To običajno pomeni vnos (morda sicer majhnih količin) močno procesirane hrane, ki je bogata z aditivi, preprostimi sladkorji in nasičenimi maščobami. Vse našteto ni ravno najboljša izbira v boju proti kilogramom. Veliko poudarka se daje tudi živalskim beljakovinam, medtem ko pozabljamo na vlaknine, ki pa so ključnega pomena za optimalno prebavo.
Toda, kaj ima prebava sploh opraviti z dieto?
Več, kot si morda mislite! Prebava je center našega počutja, saj skrbi za pravilno delovanje celotnega organizma. Sodobne prehranske navade ji žal ne delajo usluge, kar se najbolj izrazito kaže v porastu prebavnih tegob in naraščanjem števila ljudi s prekomerno telesno težo. Zahodni način prehranjevanja namreč vodi v zmanjšanje raznolikosti črevesne mikrobiote – obsežne in zapletene zbirke mikroorganizmov, prisotnih v prebavnem traktu.
Kot nam je pojasnila prehranska svetovalka Simona Fabjan, se največji del mikrobiote nahaja v debelem črevesju, kjer ima ugodno okolje za preživetje. Sestavljajo jo koristne in škodljive bakterije - za optimalno presnovo potrebujemo oboje, res pa je, da morajo biti v pravem ravnovesju. Prav zato se moramo zavedati, da z izbiro hrane ne zadostimo samo občutku lakote, temveč nahranimo tudi svojo črevesno mikrobioto, saj mikrobi v črevesju med sabo tekmujejo za hranila in prostor.
Črevesna mikrobiota po besedah strokovnjakinje pomaga pri številnih telesnih funkcijah, še posebej pri presnovi hrane, ki pride neprebavljena v debelo črevo, in tako omogoča izkoristek hranil, ki bi jih drugače izgubili z blatom, ter pri sintezi in pretvorbi esencialnih hranil. Sestavine, ki jih človek ne more prebaviti (npr. vlaknine) črevesna mikrobiota v debelem črevesju fermentira in tako poskrbi za rahlo kislo okolje, ki zavira prekomerno rast škodljivih bakterij. Na ta način vzdržuje ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami.
Katero dieto torej izbrati, da bodo kilogrami kopneli, črevesna mikrobiota pa bo v optimalnem ravnovesju?
Ko se odločimo, da si želimo izgubiti odvečne kilograme, se običajno poslužimo katere od množice diet, ki jih ponujata tako svetovni splet in literatura. Še posebej priljubljene so v zadnjem času diete, ki temeljijo na uživanju ali omejevanju določenih vrst živil. To po besedah prehranske svetovalke ni najbolj optimalen pristop, saj vemo, da je za zdrav življenjski slog ključnega pomena uravnotežena in pestra sezonska prehrana. Izjema pri tem so zdravstveni vzroki za omejitve, kot so razne intolerance in alergije, pri katerih pa zdravniki običajno pojasnijo, kako poskrbeti za raznolikost v prehrani.
Sicer pa so drastične diete praviloma vse prej kot zdrava odločitev. Pri ketogeni dieti gre denimo za izrazito omejevanje vnosa ogljikovih hidratov, s čimer se doseže proizvodnja ketonskih teles v jetrih, ki jih telo nato uporablja kot gorivo. Ta zavirajo proizvodnjo butirata, osnovnega goriva črevesnih celic. Po drugi strani se poveča število določenih vrst bakterij debla Firmicutes, ki so povezane s prekomerno telesno težo.
Tudi mesna dieta, ki temelji na pretežnem vnosu živalskih živil (mesa, rib, jajc, mlečnih izdelkov) ter izključevanju vseh rastlinskih živil (sadje, zelenjava, oreščki, semena, žita ...) ni ravno smiselna izbira. Privede namreč do pospešene razgradnje črevesne sluznice ter višjega pH debelega črevesja, kar spodbuja razrast škodljivih bakterij v črevesju. Prav tako lahko nenujno odpovedovanje glutenu negativno vpliva na mikrobno raznolikost, kar pa je mogoče preprečiti z zadostnim vnosom vlaknin iz drugih polnovrednih brezglutenskih žitaric, sadjem in zelenjavo.
Do črevesne mikrobiote sta precej bolj prijazna vegetarijanstvo in veganstvo, a prav tako ne optimalna. Še posebej, če temeljita na visoko predelanih rastlinskih živilih. V obeh primerih prehrana temelji pretežno na rastlinskih živilih, zato je vnos vlaknin in rastlinskih beljakovin višji, kar prispeva k večji produkciji koristnih bakterij. A tudi v tem primeru je ravnovesje porušeno, saj ena vrsta bakterij prevladuje - pa četudi koristna.
Kakšna je torej optimalna prehrana?
Za zdrav življenjski slog in podporo črevesne mikrobiote je po besedah prehranske svetovalke smiselno slediti konceptu mediteranskega načina prehranjevanja, ki temelji na tradiciji grške in južnoitalijanske prehrane, z visokim vnosom rastlinskih živil, zlasti sadja, zelenjave, oliv in oljčnega olja, oreščkov, stročnic in aromatičnih začimb ter zelišč. Za to vrsto prehrane je značilen visok vnos vlaknin s prebiotičnimi lastnostmi (na primer česna in čebule) in ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom (stročnice, polnovredne žitarice) ter omega 3 maščobnih kislin. Zmerno se priporoča še uživanje mlečnih izdelkov, približno 1-krat na teden pa tudi živalskih beljakovin.
S tovrstnim načinom prehrane boste torej poskrbeli za večjo mikrobno raznolikost, s tem pa tudi boljše splošno zdravje in dobro počutje. Z dodatkom redne zmerne telesne aktivnosti in kakovostnim počitkom ter izogibanjem stresu bodo slej ko prej začeli kopneti tudi kilogrami.
Odlična pomoč za prve korake v bolj zdrav življenjski slog
Morda se vse zapisano sliši zapleteno, a v resnici ni. Ključnega pomena je, da usvojite nekatere zdrave navade in jih nato uspešno implementirate v svoj vsakdan. Le tako boste namreč lahko res dologoročno poskrbeli za zdrav in vitalen življenjski slog. Pri tem so vam lahko v veliko pomoč vodeni programi zdravja Donat, ki so zasnovani v tesnem sodelovanju s strokovnjaki in so pripravljeni z mislijo na človeka, ki mora vsakodnevno manevrirati med kopico različnih obveznosti. Izbirate lahko med 5 programi, v vse pa je poleg splošnih nasvetov, predlogov jedilnikov in vadbe ter strokovne podpore vključeno tudi redno in skrbno odmerjeno pitje naravne mineralne vode Donat, ki podpira delovanje prebave na naraven način.
Donat na telo učinkuje kot osmotsko odvajalo, kar pomeni, da telo očisti ostankov odpadnih snovi. Za njegov odvajalni učinek sta odgovorna magnezijev in natrijev sulfat, ki obenem spodbujata tudi izločanja kolecistokinina – prebavnega hormona, ki sodeluje v zelo zapletenih mehanizmih uravnavanja apetita. Magnezij dodatno sprošča mišice prebavnega trakta ter tako sulfatom pomaga, da spodbudijo in pospešijo peristaltiko. Pomembno je, da upoštevate navodila za pitje Donata - optimalna količina za podporo prebave je 0,5 l Donata na dan.
S kombinacijo uravnotežene in pestre mediteranske prehrane ter rednim pitjem Donata lahko torej telo osvobodite odpadnih in neprebavljenih ostankov hrane, poskrbite za uravnovešeno črevesno mikrobioto ter dosežete in dolgoročno vzdržujete optimalno telesno težo. Tako vam nikoli več ne bo treba zares hujšati!
Sponzorirana vsebina
