Zgaga je vse pogostejša tegoba sodobnega sveta, s katero naj bi se spopadalo od 20, pa tudi do 40 odstotkov prebivalstva. Če je nekoč veljalo, da so k pojavu zgage zaradi vsesplošnega upadanja mišičnega tonusa bolj nagnjeni starejši, naj bi danes v vse večji pestila tudi mlade. Gre za neprijeten, pekoč občutek, ki se iz želodca po požiralniku širi proti vratu in za katerega je krivo oslabljeno delovanje mišice zapiralke na vhodu v želodec, ki dopušča, da se lahko kislina vrača vse do grla.
Če se ti simptomi pojavljajo večkrat tedensko, gre lahko za gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB) in v tem primeru je nujno obiskati zdravnika, ki vam bo predpisal ustrezno zdravljenje. Toda zelo pogosto ljudje, ki se spopadajo z zgago, ne kažejo znakov poškodb na požiralniku. V takih primerih je po besedah prehranske terapevtke Simone Fabjan zgaga lahko simptom neerozivne refluksne bolezni (NERB), pri kateri pride do povečane količine refluksa brez poškodbe požiralnika, refluksne preobčutljivosti ali funkcionalne zgage.
Funkcionalna zgaga - tegoba sodobnega časa
Zgaga je lahko tudi simptom funkcionalnih motenj prebavil. Gre za kronične težave v prebavilih, ki ne kažejo na strukturne spremembe, prav tako ni opaziti biokemičnih odstopanj, ki bi lahko razložile težave, s katerimi se srečujejo bolniki. So pa prisotne določene nevšečnosti, kot so na primer pri sindromu razdražljivega črevesja bolečine v trebuhu, napihnjenost, kronična driska ali zaprtost. V takih primerih tudi klasična zdravila proti zgagi ne nudijo pričakovanega olajšanja.
Tako, kot pri drugih funkcionalnih motnjah prebavil, tudi pri funkcionalni zgagi natančni vzroki ostajajo nejasni. Kot najpogostejši potencialni krivci se omenjajo slabe prehranjevalne navade, pomanjkanje gibanja, debelost, kajenje in stres. Tudi mehanizmi, ki bi razjasnili, kako pride do funkcionalne zgage, niso povsem znani. Kot pojasnjuje prehranska strokovnjakinja, študije nakazujejo preobčutljivost visceralnih živcev požiralnika in spremenjeno delovanje osi črevesje–možgani. Povečana prepustnost sluznice lahko denimo škodljivim snovem omogoči dostop v globlje plasti požiralnika. Te lahko sprožijo vnetni odziv, ki povzroči periferno preobčutljivost živcev požiralnika.
Ko smo v stresu, v hrani iščemo uteho
Na simptome zgage lahko pomembno vpliva tudi stres. Povezava med stresom in zgago je kompleksen pojav ter zajema tako psihološke kot fiziološke odzive, ki se pojavljajo v obdobju stresa, razloži ga. Fabjan in dodaja: Kroničen in pretiran stres negativno vpliva na delovanje organskih sistemov, predvsem prebavnega trakta. Že pri zdravih ljudeh se lahko čezmeren stres izrazi skozi bolečino, ko pa gre za človeka s preobčutljivim prebavnim traktom, je pogosto že rahel stres sprožilec pretiranega odziva v živčnih poteh, kar poslabša simptome ali jih celo znova zažene.
Stres denimo sovpada z drugimi vzroki za nastanek zgage: ko smo izpostavljeni stresnim situacijam, se velikokrat zatekamo k nezdravim prehranjevalnim navadam ter se pogosteje odločamo za hitro, mastno in sladko hrano, pa tudi za alkohol in kavo, kar lahko sproži simptome zgage ali jih poslabša.
Kako si lahko pomagate?
Ponavadi lahko zgago hipno utišate z ustreznimi zdravili. A to je le začasna rešitev, zato bo bolje, da se poskusite trajno posloviti od te tegobe. To se morda marsikomu zdi povsem nemogoče, pa ni. Že z nekaj manjšimi spremembami v vsakdanjem življenju lahko namreč močno omilite pojav zgage: s prilagoditvijo prehrane, redno telesno aktivnostjo, različnimi metodami sproščanja ter zadostnim spancem. Če se vam to sliši preveč zapleteno, vas lahko na pravo pot usmeri nov brezplačni 7-dnevni program Donat Brez zgage, ki vam bo pomagal vzpostaviti zdrave življenjske navade in premagati zgago na naraven način.
Skrbno dodelan 7-dnevni program Donat Brez zgage vas bo skozi priročnik z nasveti za pravilno prehrano, zdravimi jedilniki s 7 recepti za vsak obrok dneva, napotki za izvajanje preprostih tehnik dihanja ter dnevnikom prehrane, s pomočjo katerega lahko ugotovite, katera živila vam povzročajo zgago, vodil na pot bolj kakovostnega življenjskega sloga. Pomemben sestavni del programa je tudi načrt pitja naravne mineralne vode Donat, ki so ga pripravili strokovnjaki iz Medical Centra Rogaška.
Donat kot bazična raztopina z veliko hidrogen karbonatov in kombinacijo osnovnih mineralov magnezija, natrija in kalcija namreč nevtralizira želodčno kislino in povečini takoj po zaužitju na povsem naraven način ublaži pekoč občutek v želodcu in/ali požiralniku. Pri zgagi se priporoča, da popijete 0,1–0,2 l Donata večkrat na dan, 20 minut pred obrokom. Če se tudi v vmesnem času slučajno pojavi zgaga (1–2 uri po obroku), lahko popijete po 0,1 l Donata tudi med posameznimi obroki. Pustite ga pri sobni temperaturi in ga pijte počasi, požirek za požirkom.
Nad zgago s pravilno tehniko dihanja
V brezplačnem 7-dnevnem programu Donat Brez zgage poleg prehranskih nasvetov in načrta pitja Donata prejmete tudi napotke za izvajanje preproste tehnike dihanja, ki deluje antistresno. Zakaj je to pomembno? Ker je po besedah Simone Fabjan pravilno dihanje izjemno učinkovit način za obvladovanje simptomov zgage! Mnogi temu segmentu ne dajejo posebne pozornosti, saj so prepričani, da dihati pa res zna čisto vsak. A med dihanjem in pravilnim dihanjem je po besedah strokovnjakinje velika razlika!
Večina ljudi namreč glavni dihalni organ, trebušno prepono, imenovano tudi diafragma, uporablja neučinkovito. Gre za ploščato mišico, ki ločuje prsno in trebušno votlino. Je glavna respiratorna mišica, saj opravi kar 80 % potrebnega mišičnega dela za dihanje. Prav zato je izjemnega pomena, da deluje usklajeno s trebušnimi in prsnimi mišicami ter fiksatorji zgornjega dela prsnega koša, saj lahko le tako učinkovito opravlja svojo vlogo.
Pri ljudeh, ki trpijo za GERB je denimo opaziti neuravnoteženost med temi mišicami, ki je v veliki meri posledica nezdravih prehranjevalnih navad in posledično čezmerne telesne teže, pomanjkanja telesne dejavnosti, kajenja, kroničnega stresa in slabe telesne drže. To lahko privede do zmanjšanega delovanja trebušne prepone in posledično se spremeni vzorec dihanja, saj diafragma postane manj aktivna, kar zmanjšuje moč gastroezofagealna pregrade.
Tovrstni scenarij lahko v veliki meri preprečite s pravilnim izvajanjem dihalnih vaj, telesno aktivnostjo in drugimi dejavnostmi, ki krepijo trebušno prepono in večajo tonus spodnjega požiralnikovega sfinktra. Na ta način boste posledično pomagali trebušni preponi ohranjati kislino v želodcu in uspešno premagovati težave z zgago. In brezplačni 7-dnevni program Donat Brez zgage vam je pri tem lahko v izjemno pomoč. Pridružite se mu TUKAJ!
Sponzorirana objava