Zakaj vas poleti napenja? 8 pogostih prehranskih napak, ki jih verjetno delate

Poletje namreč spremeni naš način prehranjevanja: jemo večkrat zunaj, izbiramo hladno ali hitro pripravljeno hrano in pogosto pozabljamo na ključna pravila, ki ohranjajo prebavila v ravnovesju.

Po podatkih Mayo Clinic je napenjanje pogosto posledica kombinacije dehidracije, prenaglega prehranjevanja, gaziranih pijač in živil, ki v telesu povzročajo več plinov. V vročini so te težave še izrazitejše, saj se prebavni sistem zaradi zmanjšane telesne aktivnosti in sprememb v režimu prehranjevanja upočasni. V nadaljevanju predstavljamo sedem najpogostejših napak, ki jih poleti nehote počnemo – in kako jih odpraviti.

Osvežilne pijače, ki jih pogosto pijemo v vročih dneh, vsebujejo mehurčke in umetna sladila, kot so sorbitol, manitol ali aspartam. Po poročanju Health ti dodatki pogosto povzročajo napenjanje, saj jih telo težje prebavi. Še posebej občutljivi so ljudje z že obstoječimi težavami s prebavo, kot so sindrom razdražljivega črevesja ali počasna peristaltika.

Paradoksalno, prav v vročini pogosto pijemo premalo vode. Dehidracija zmanjša volumen tekočine v črevesju, kar vodi v počasno prebavo in s tem večjo možnost napenjanja. Cleveland Clinic poudarja, da je hidracija ključna za mehčanje blata in redno črevesno delovanje – kar je temelj za preprečevanje napihnjenosti.

Poleti pogosto jemo 'v naglici' – na poti, stoje, med aktivnostmi. Tak način prehranjevanja povzroča požiranje zraka, kar vodi v napihnjenost. Poleg tega hitro zaužita hrana ni dovolj razgradena, kar dodatno obremenjuje prebavo. WebMD svetuje, da si kljub poletnemu tempu vzamemo čas za miren obrok in temeljito žvečenje – vsaj 20- do 30-krat na grižljaj.

Žari, klobase, ocvrta hrana – klasika poletnih druženj, a prava past za prebavila. Težko prebavljive maščobe upočasnijo praznjenje želodca, kar povzroča občutek teže in napihnjenost. Kot opozarja John Hopkins Medicine, se telo poleti še posebej občutljivo odziva na kombinacijo maščob in vročine, saj je že samo po sebi pod večjim stresom.

V želji po 'lahkotni' prehrani marsikdo iz jedilnika izključi kompleksnejša živila – tudi tista, ki so bogata z vlakninami. Solate brez stročnic, bele žemlje in testenine brez zelenjave – vse to vodi v pomanjkanje vlaknin, ki so nujne za dobro prebavo. Verywell Health opozarja, da so vlaknine ključne za uravnavanje prebavnega ritma in preprečevanje napenjanja.

Sadje je poleti vsekakor osvežilno, a ne vse in ne v prevelikih količinah. Ključna je zmernost. Grozdje, breskve, češnje in lubenica vsebujejo naravne sladkorje (fruktozo), ki lahko v prevelikih količinah povzročajo napihnjenost. WebMD svetuje, da sadje kombinirate z beljakovinami ali maščobami (npr. jogurt, oreščki), da ublažite vpliv na prebavila.

Vroče vreme, več alkohola, antibiotiki in stres poleti porušijo črevesno floro. Če je ne obnavljamo z ustreznimi živili, kot so grški jogurt, kefir ali kislo zelje, pride do neravnovesja, kar vodi v napihnjenost. Cleveland Clinic priporoča redno vključevanje naravnih probiotikov v prehrano – ne le za prebavo, temveč tudi za boljšo odpornost.

Čeprav se marsikomu zdi, da je napenjanje poleti nekaj običajnega, ni treba, da je tako. Pogosto je posledica kombinacije malih napak, ki jih zlahka popravimo. Redna hidracija, počasen obrok, manj gaziranih pijač in več vlaknin lahko že po nekaj dneh prinesejo vidno izboljšanje.

Napihnjen trebuh vpliva na počutje, samopodobo in razpoloženje – še posebej v obdobju, ko bi se radi počutili lahkotno in sproščeno. S pravo prehrano si lahko pomagate brez zapletenih diet ali dodatkov. Poslušajte svoje telo – in mu poleti pomagajte zadihati tudi od znotraj.

Viri: Mayo Clinic, WebMD, Verywell Health, John Hopkins Medicine, Health, myClevelandClinic