Da bi bolje razumeli, zakaj se to dogaja in kako se temu izogniti, smo povzeli razlage doc. dr. sc. Jelene Šarić Jurić, somnologinje in vodje Zavoda za epilepsije, motnje zavesti in spanja pri KBC Osijek.
Stres in modra svetloba pomembno vplivata na spanje
Eden ključnih razlogov za slabši spanec med tednom je povišana raven stresa. Stresni odziv aktivira hormonski sistem, ki vodi v večje izločanje kortizola, kar neposredno otežuje uspavanje in zmanjšuje globino spanja. K temu se vse pogosteje pridružuje tudi izpostavljenost modri svetlobi zaslonov pozno zvečer, ki zavira izločanje melatonina in možgane zavaja, da je še vedno dan.
Kombinacija obojega, stresa in modre svetlobe, pomeni krajši in bolj razdrobljen spanec. Ker se telo ponoči ne uspe popolnoma regenerirati, se živčne celice hitreje prebudijo in prekomerno reagirajo na dražljaje. Ta povečana razdražljivost lahko pri občutljivejših osebah sproži migreno.
Zakaj migrena pogosto nastopi prav med vikendom?
Paradoksalno je, da se migrena pogosto pojavi takrat, ko se končno sprostimo. Po besedah strokovnjakov je glavni razlog v nenadni spremembi rutine. Če med tednom vstajamo zgodaj, ob koncih tedna pa spimo dlje, se spremeni ritem izločanja melatonina, kortizola in drugih hormonov, ki urejajo naš notranji biološki ritem. Možgani, ki so vajeni napetosti in pomanjkanja počitka, se lahko na padec stresa odzovejo z glavobolom.
K temu se pogosto pridružijo tudi spremembe drugih navad: neredni obroki, več kofeina ali alkohola, kasnejše odhajanje v posteljo in razkorak med notranjo uro in zunanjim ritmom dneva.
Ali je preveč spanja težava?
Doc. dr. sc. Jelena Šarić Jurić poudarja, da glavobola ne povzroča preprosto daljše spanje, temveč odstopanje od ustaljenega ritma. Telo ima zelo natančno notranjo uro, ki jo lahko hitro zmotimo. Ko se čas uspavanja in prebujanja nenadoma spremeni za več ur, pride do hormonskih nihanj in sprememb v delovanju nevrotransmiterjev, kar lahko pri posameznikih z nižjim pragom bolečine sproži napad migrene.
Premalo spanja znižuje prag bolečine
Kronično pomanjkanje spanja ne vpliva le na počutje, temveč tudi na zaznavanje bolečine. Možganski sistemi, ki običajno dušijo bolečinske signale, delujejo slabše, nevroni pa so bolj vzdražljivi. Zaradi tega lahko že blagi dražljaji sprožijo glavobol. Pri ljudeh, ki so sicer nagnjeni k migreni, se prag za napad še dodatno zniža.
Zato ob koncu tedna, ko se končno sprostimo, pogosto posežemo po analgetiku, da preprečimo, da bi se glavobol razvil v močnejši napad.
Kako si pomagati, ko se pojavi glavobol?
Pri blažjih in zmernih glavobolih je ena izmed preverjenih možnosti lajšanja bolečine Modri Lekadol 500 mg. Njegova učinkovina, paracetamol, deluje zanesljivo, primeren pa je tudi za osebe z občutljivim želodcem, otroke od 6. leta dalje in odrasle. Pomembno je, da ga ne jemljemo hkrati z drugimi zdravili, ki vsebujejo paracetamol.
Pri osebah z večjo telesno težo ali ob začetku migrene je lahko primeren odmerek 1000 mg (dve tableti), še posebej, če zdravilo vzamemo čim prej, ko se bolečina šele začenja razvijati.
Ali lahko izgubljen spanec nadoknadimo?
Kratkoročno lahko občutek utrujenosti omilimo, ne moremo pa popolnoma izničiti posledic kroničnega pomanjkanja spanja. Nekateri presnovni in kognitivni učinki, ki nastanejo zaradi prekratkega spanja, se ne popravijo zgolj z eno ali dvema daljšima nočema.
Spanec ni nekaj, kar bi lahko prihranili za vikend. Telo se veliko bolje odziva na redno in dosledno rutino.
Kako zmanjšati tveganje za vikend glavobol?
Doc. dr. sc. Jelena Šarić Jurić svetuje, da ohranimo približno enak čas prebujanja vse dni v tednu, ob koncih tedna pa ga zamaknemo največ za eno uro. Namesto enkratnega dolgega spanja je učinkoviteje, če postopoma podaljšamo nočni počitek: na primer tako, da nekaj dni zaporedoma odidemo v posteljo 30 do 60 minut prej. Koristni so lahko tudi kratki popoldanski počitki, ki trajajo največ 20 do 30 minut in niso prepozno v dnevu.
Veliko vlogo ima tudi večerna higiena spanja: manj uporabe zaslonov, umirjanje telesa, zmerno uživanje kofeina in reden ritem obrokov. Najpomembneje je zmanjšati dnevna nihanja, saj možgani najbolje delujejo, ko imajo dosleden ritem.
Oglasno sporočilo
Pred uporabo natančno preberite navodila za uporabo in se o tveganjih ter neželenih učinkih posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Viri:
Članek: Jeste li čuli za vikend migrenu i dug spavanja? Somnologinja nam je otkrila kako je san povezan s glavoboljom.
Medline Plus, Migraine. Dostopno na: https://medlineplus.gov/migraine.html. Pridobljeno: marec, 2026.
National Library of Medicine, The influence of blue light on sleep, performance and wellbeing in young adults: A systematic review. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9424753/. Pridobljeno: marec, 2026.
Healthline, What Is Weekend Migraine? Dostopno na: https://www.healthline.com/health/migraine/weekend-migraine. Pridobljeno: 23.02.2026.
National Library of Medicine, Cortisol on Circadian Rhythm and Its Effect on Cardiovascular System. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7830980/. Pridobljeno: marec, 2026.
National Library of Medicine, Sleep deficiency and chronic pain: potential underlying mechanisms and clinical implications. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6879497/. Pridobljeno: marec, 2026.
Lekadol 500 mg. Dostopno na: Vsa zdravila | Lek. Pridobljeno: marec, 2026.
Paracetamol i glavobolja. Dostopno na: https://www.lekadol.net/hr-hr/paracetamol-i-glavobolja/. Pridobljeno: marec, 2026.
Science Direct, The circadian clock and inflammation: A new insight. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0009898120305337. Pridobljeno: marec, 2026.
PubMed, Napping and weekend catchup sleep do not fully compensate for high rates of sleep debt and short sleep at a population level. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32866843. Pridobljeno: marec, 2026.
Mayo Clinic, Sleep tips: 6 steps to better sleep. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/adult-health/in-depth/sleep/art-20048379. Pridobljeno: marec, 2026.
