Zaprtje je s starostjo pogostejše, vendar ni nujno neizogibna posledica staranja. V ozadju so lahko spremembe življenjskega sloga, manj telesne dejavnosti, neustrezna prehrana, hormonske in presnovne motnje, pa tudi zdravila, ki jih jemljete vsak dan. Zaprtje je ena pogostejših prebavnih težav, s katerimi se srečujejo odrasli, zlasti v starejšem življenjskem obdobju. Čeprav se lahko pojavi v katerikoli starosti, se njegova pogostost povečuje pri starejših ljudeh. Toda zakaj se prebava z leti pogosto spremeni? In kdaj je zaprtje zgolj posledica vsakodnevnih navad, kdaj pa lahko opozarja na zdravstvene težave?

1. Črevesje postane občutljivejše na spremembe življenjskega sloga
Eden od pomembnih razlogov za pogostejše zaprtje v zrelejših letih je sprememba vsakodnevnih navad. Po 50. letu se lahko zmanjša telesna dejavnost. Nekateri ljudje več časa presedijo, manj hodijo in imajo manj redno dnevno rutino. Prav pomanjkanje gibanja pa lahko upočasni delovanje prebavnega sistema. Pri odvajanju blata je pomembno tudi usklajeno delovanje črevesnih mišic. Če se blato skozi debelo črevo premika počasneje, ima črevo več časa, da iz njega vsrka vodo. Posledično postane blato trše, bolj suho in težje za odvajanje. To lahko povzroči napenjanje, občutek nepopolnega izpraznjenja in bolečine v trebuhu. Pomembno je poudariti, da samo staranje ne pomeni, da mora človek postati zaprt. Pogosto gre za kombinacijo različnih dejavnikov, ki se z leti kopičijo.

2. Pojeste premalo vlaknin, ne da bi se tega zavedali
Prehrana ima pri rednem odvajanju blata zelo pomembno vlogo. Prehranske vlaknine povečujejo volumen blata in pomagajo zadrževati vodo, zaradi česar je blato mehkejše in lažje prehaja skozi črevesje. Če v prehrani primanjkuje sadja, zelenjave, stročnic in polnozrnatih živil, se lahko poveča tveganje za zaprtje. Po 50. letu se lahko prehranske navade spremenijo. Nekateri ljudje pojedo manj, drugi se izogibajo določenim živilom, tretji pa zaradi različnih zdravstvenih težav uživajo bolj enolično prehrano.
Katera živila lahko pomagajo?
- Ovseni kosmiči in polnozrnata žita.
- Stročnice, kot so fižol, leča in čičerika.
- Sadje, zlasti kivi, jabolka in hruške.
- Zelenjava, kot so brokoli, korenje in listnata zelenjava.
- Suhe slive, ki vsebujejo vlaknine in sorbitol, sladkorni alkohol z odvajalnim učinkom.
Vlaknine je priporočljivo povečevati postopoma, saj lahko njihovo nenadno povečanje povzroči napenjanje in vetrove.

3. Pijete premalo tekočine
S starostjo se lahko spremeni tudi občutek žeje. Nekateri ljudje zato čez dan zaužijejo manj tekočine, kot je potrebujejo. Pomanjkanje tekočine lahko prispeva k zaprtju, saj debelo črevo iz blata vsrka več vode. Blato postane trše in njegovo odvajanje težje. Težava je lahko izrazitejša pri ljudeh, ki jemljejo diuretike oziroma zdravila za odvajanje vode, ali imajo zdravstvene težave, zaradi katerih morajo posebej paziti na hidracijo. Pomembno je, da čez dan redno pijete vodo in ne čakate zgolj na občutek žeje. Količino tekočine je treba prilagoditi zdravstvenemu stanju, zlasti pri boleznih srca in ledvic, pri katerih lahko zdravnik predpiše omejitev vnosa tekočine.

4. Zdravila, ki jih jemljete, lahko upočasnijo prebavo
To je eden od pogosto spregledanih vzrokov zaprtja po 50. letu. Z leti se lahko poveča število zdravil, ki jih človek jemlje zaradi različnih kroničnih bolezni. Nekatera med njimi vplivajo na delovanje črevesja in povzročajo počasnejše premikanje blata. Med zdravili, ki lahko povzročajo zaprtje, so:
- Zdravila proti bolečinam: predvsem opioidni analgetiki.
- Zdravila za visok krvni tlak: zlasti nekateri zaviralci kalcijevih kanalčkov.
- Antidepresivi: določene skupine zdravil lahko vplivajo na delovanje črevesja.
- Železovi pripravki: pogosto povzročajo trše blato in oteženo odvajanje.
- Kalcijevi pripravki in nekateri antacidi: lahko prispevajo k zaprtju.
- Nekatera zdravila proti alergijam: predvsem antihistaminiki z antiholinergičnim delovanjem.
Če se je zaprtje pojavilo po uvedbi novega zdravila ali spremembi odmerka, je smiselno o tem obvestiti zdravnika ali farmacevta. Predpisanih zdravil nikoli ne prenehajte jemati na lastno pest. Zdravnik lahko presodi, ali je mogoče prilagoditi odmerek ali izbrati drugo zdravilo.

5. Hormonske in presnovne spremembe lahko vplivajo na prebavo
Zaprtje ni vedno posledica prehrane ali premalo gibanja. Včasih je povezano z delovanjem hormonov in presnove. Eden od možnih vzrokov je hipotiroza oziroma zmanjšano delovanje ščitnice. Ščitnični hormoni vplivajo na presnovne procese v telesu, tudi na delovanje prebavnega sistema. Ko jih je premalo, se lahko upočasni gibanje črevesja, posledica pa je lahko zaprtje. Težave se lahko pojavijo tudi pri sladkorni bolezni. Dolgotrajno povišane vrednosti krvnega sladkorja lahko poškodujejo živce, ki sodelujejo pri uravnavanju delovanja prebavil. To lahko povzroči motnje v gibanju črevesja. Če zaprtje spremljajo še utrujenost, občutljivost na mraz, nepojasnjeno pridobivanje telesne teže ali druge nove zdravstvene težave, je smiselno preveriti tudi delovanje ščitnice in druge možne vzroke.

6. Težave z mišicami medeničnega dna otežujejo odvajanje
Za normalno odvajanje blata ni pomembno samo delovanje črevesja. Pomembno je tudi usklajeno delovanje mišic medeničnega dna. Te mišice podpirajo organe v spodnjem delu trebuha in sodelujejo pri nadzoru odvajanja. Med odvajanjem se morajo ustrezno sprostiti, da lahko blato zapusti danko. Če se mišice ne sprostijo pravilno ali njihovo delovanje ni usklajeno, lahko nastanejo težave, imenovane motnje izpraznjevanja oziroma disinergija medeničnega dna. Značilni znaki so:
- dolgotrajno napenjanje na stranišču;
- občutek, da blato ne more iz črevesja;
- občutek nepopolnega izpraznjenja;
- potreba po večkratnem obisku stranišča;
- občutek zapore v danki.
Takšnih težav ni mogoče vedno odpraviti zgolj z več vlakninami ali pitjem vode. V določenih primerih pomaga fizioterapija medeničnega dna oziroma posebna terapija z biološko povratno zanko.

7. Nekatere kronične bolezni vplivajo na delovanje črevesja
Po 50. letu se poveča verjetnost nekaterih kroničnih bolezni, ki lahko vplivajo tudi na prebavo. Med njimi so:
- Parkinsonova bolezen, ki lahko prizadene živčne mehanizme, odgovorne za gibanje črevesja;
- multipla skleroza, ki lahko vpliva na živčne signale med možgani in prebavili;
- sladkorna bolezen, ki lahko povzroči poškodbe živcev;
- sindrom razdražljivega črevesja, pri katerem se lahko izmenjujeta zaprtje in driska;
- nekatere bolezni prebavil, ki vplivajo na prehod blata skozi črevesje.
Pri kroničnih boleznih je zato pomembno, da zdravnik zaprtje obravnava v širšem kontekstu zdravstvenega stanja in terapije.

Kaj lahko storite, da preprečite zaprtje po 50. letu?
Dobra novica je, da lahko pri številnih ljudeh spremembe vsakodnevnih navad pomembno izboljšajo prebavo.
1. Povečajte vnos vlaknin. V prehrano vključite več zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih izdelkov. Vlaknine povečujte postopoma.
2. Pijte dovolj vode. Redno uživanje tekočine pomaga preprečevati pretrdo blato. Upoštevajte morebitne zdravniške omejitve vnosa tekočine.
3. Vsak dan se gibajte. Že redna hoja lahko pomaga spodbuditi delovanje črevesja. Priporočljiva je tudi druga zmerna telesna dejavnost, prilagojena vašim zmožnostim.
4. Ne zadržujte blata. Ko začutite potrebo po odvajanju, ne odlašajte. Redno ignoriranje tega signala lahko oteži vzpostavitev normalnega ritma odvajanja.
5. Vzpostavite rutino. Poskusite obiskati stranišče vsak dan ob približno istem času, na primer po zajtrku, ko je delovanje črevesja pogosto okrepljeno.
6. Poskrbite za ustrezen položaj. Med odvajanjem lahko pomaga, če stopala postavite na nizko pručko, tako da so kolena nekoliko višje od bokov. To lahko olajša praznjenje črevesja.
Če spremembe življenjskega sloga ne pomagajo, se z zdravnikom ali farmacevtom pogovorite o možnostih zdravljenja. Odvajal ni priporočljivo uporabljati dolgotrajno brez strokovnega nasveta.

Kdaj zaprtje po 50. letu ni več nedolžna težava?
Občasno zaprtje običajno ni razlog za zaskrbljenost. Toda če se pojavijo nove in vztrajne spremembe v odvajanju, jih ne gre prezreti. Posebno pozornost zahtevajo:
- nenadna sprememba običajnega ritma odvajanja;
- zaprtje, ki traja več tednov;
- kri v blatu ali krvavitev iz danke;
- nepojasnjeno hujšanje;
- vztrajne bolečine v trebuhu;
- izrazita utrujenost, ki lahko spremlja tudi slabokrvnost;
- spremembe oblike blata, zlasti če so nove in vztrajne.
Če se pojavijo hude ali stalne bolečine v trebuhu, bruhanje, nezmožnost odvajanja plinov ali izrazita napihnjenost, je potrebna takojšnja zdravniška ocena. Pomembno je tudi vedeti, da novo nastalo in vztrajno zaprtje po 50. letu zahteva zdravniško presojo. Čeprav je večina primerov povezana z nenevarnimi vzroki, je treba glede na simptome izključiti tudi bolezni debelega črevesa in danke, vključno z rakom debelega črevesa in danke. Zaprtje samo po sebi še ne pomeni raka. Je pa sprememba črevesnih navad, zlasti če jo spremljajo krvavitev, slabokrvnost ali nepojasnjeno hujšanje, razlog za pregled.

Ali je normalno, da po 50. letu ne odvajate vsak dan?
Ne. Vsakodnevno odvajanje ni nujno merilo zdrave prebave. Pogostost odvajanja se med posamezniki razlikuje. Za običajen razpon se praviloma šteje od treh odvajanj na dan do treh na teden. Pomembnejše od same pogostosti je, ali je odvajanje neboleče, ali je blato normalne konsistence in ali imate občutek, da ste črevo izpraznili. O zaprtju govorimo tudi takrat, ko je blato trdo, suho ali grudasto, ko se morate pri odvajanju močno napenjati ali imate občutek, da blato ne more normalno skozi danko. Če se je vaš običajni vzorec odvajanja spremenil, je pomembno ugotoviti, zakaj.

Zaprtje po 50. letu torej ni nekaj, kar bi morali preprosto sprejeti kot normalen del staranja. Pogosto ga je mogoče izboljšati s spremembami prehrane, zadostnim pitjem tekočine in rednim gibanjem. Če pa težave vztrajajo ali jih spremljajo opozorilni simptomi, je pomembno poiskati zdravniško pomoč in ugotoviti njihov vzrok.
Viri: Mayo Clinic, Cleveland Clinic, National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases (NIDDK), National Institute on Aging (NIA), NHS





























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV