Vizita.si
jajca in banane

Prebava

Zato bi morali po teh živilih posegati pogosteje

Ma.K.
12. 03. 2024 08.35
0

Prebava ima izjemno pomembno vlogo v našem telesu. Vpliva na absorpcijo hranil v krvni obtok in na raven energije v telesu. Zanemariti ne gre niti vpliva na imunsko odpornost, miselne procese ter splošno zdravje. Glede na to, da prebavnih procesov ne vidimo s prostim očesom, lahko vplivamo samo na vstopno točko hrane v telo, kar pomeni, da lahko s pravilno izbiro živil do neke mere vplivamo tudi na to, kako hitro se bo hrana prebavila.

Lena prebava je ena najbolj razširjenih prebavnih tegob modernega časa. V veliki meri jo povzročajo pretežno 'sedeči' delovnik, pomanjkanje gibanja, stres in neredni ter neuravnoteženi obroki. Vse našteto je posledica sodobnega življenjskega sloga, ki ga seveda ne moremo kar spremeniti, lahko pa z nekaj enostavnimi prilagoditvami pospešimo prebavne procese v našem telesu in tako pomembno izboljšamo kakovost življenja. 

Kako poteka tisti del prebave, ki ga ne vidimo?

Prebava je izredno kompleksen naravni proces v telesu, pri katerem prebavila absorbirajo tiste hranilne snovi, ki med prebavo postanejo topne v vodi ali maščobi, ostale netopne snovi pa se oblikujejo v blato in telo zapustijo kot neprebavljeni ostanek. V tem postopku igra pomembno vlogo prebavni sistem, ki je sestavljen iz prebavil ter jeter, trebušne slinavke in žolčnika. 

Vsak grižljaj hrane opravi zanimivo pot skozi prebavni trakt.
Vsak grižljaj hrane opravi zanimivo pot skozi prebavni trakt. FOTO: iStock

Vsak grižljaj hrane opravi zanimivo pot skozi prebavni trakt – niz votlih organov, ki so videti kot nekakšna zapletena cev in jo sestavljajo usta, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo in anus. V ustni votlini hrano z zobmi razkosamo, slina pa z encimi razgradi škrob, kar olajša požiranje. Sledi potovanje po požiralniku do spodnje mišice zapiralke, ki se sprosti in hrano spusti skozi v želodec, takoj zatem pa ponovno zapre pot, da se hrana ne vrača v požiralnik. Če se zapiralka preveč sprosti, pride do vračanje kisle želodčne vsebine nazaj v požiralnik, kar povzroči zgago

V želodcu se hrana zaradi želodčnih kislin in prebavnih encimov razgradi in delno prebavljena vstopi v tanko črevo. Najprej 'obišče' dvanajstnik, kamor iz žolčevoda priteka žolč, ki maščobe razgradi na manjše enote, encim lipaza pa jih razgradi vse do maščobnih kislin. Svoje prebavne sokove dodajo še trebušna slinavka in jetra, stene tankega črevesja pa nato absorbirajo vodo ter hranila v krvni obtok. Ta kemični proces poteka veliko lažje in učinkoviteje, če je hrana dobro prežvečena, saj organizem lažje absorbira hranilne snovi. Preostali neprebavljeni del hrane nato nadaljuje pot v debelo črevo, kjer lahko ostane še več kot en dan, se še bolj razgradi in nato v obliki blata zapusti telo. 

Katera hrana lahko upočasni prebavo?

Za pot do debelega črevesa hrana običajno potrebuje 6 do 8 ur, a je hitrost potovanja odvisna od številnih dejavnikov, med drugim tudi od starosti, spola, delovanja presnove ter seveda od vrste in količine zaužite hrane. Najhitreje pot opravi voda, ki praviloma takoj potuje v črevesje, najdlje potrebuje meso, predvsem govedina, jagnjetina in zlasti svinjina, ki se lahko prebavlja tudi dva dni. A točen čas prebave je odvisen predvsem od časa obroka in kombinacije živil, ki jih uživate.

To seveda ne pomeni, da se je kakšnemu živilu treba odpovedati, je pa vsekakor dobro, da veste, katere vrste živil povečujejo možnosti za upočasnitev prebave, ter v primeru, da ste nagnjeni k težavam s prebavo, poskušate kar se da omejiti njihov vnos v telo. Sem vsekakor sodi ocvrta in mastna hrana, ki ima izredno veliko maščob in malo vlaknin. Takšna hrana obremeni prebavni sistem in telesu ne zagotavlja hranil, ki jih potrebuje za optimalno delovanje. 

Morda vas bo nekoliko presenetilo, a prebavne težave lahko povzroči tudi pretiravanje pri uživanju agrumov ter kapusnic in stročnic, ki so sicer odličen vir hranilnih snovi, saj vsebujejo veliko zdravih beljakovin in vlaknin, vendar so lahko nekoliko težje prebavljive.  Nenaden porast vlaknin v prehrani lahko povzroči napenjanje, zato je ta živila na jedilnik treba uvajati postopoma. Telo namreč potrebuje nekaj časa, da se navadi na povečan vnos vlaknin. Pazljivost je potrebna še pri uživanju mlečnih izdelkov, katerih prebava je izziv zlasti pri ljudeh z laktozno intoleranco, zelo pogost krivec za draženje želodca pa je tudi kava, saj spodbuja proizvodnjo kisline v želodcu in povzroči zgago. 

Za zdravo prebavo je potrebna kombinacija hrane, gibanja in discipline

Omenjene vrste živil, ki povečujejo verjetnost za nastanek prebavnih težav, velja dopolniti ali zamenjati s takimi, ki se praviloma zlahka prebavijo. V to skupino spadajo banane, jajca, sladki krompir, piščanec in ovsena kaša, ob tem pa je pomembna tudi redna in zadostna hidracija, zlasti v obliki vode in nesladkanih čajev. K zdravi prebavi lahko pomembno pripomore tudi naravna mineralna voda Donat z edinstveno kombinacijo mineralov, ki ugodno vplivajo na prebavo. 

Naravna mineralna voda Donat zaradi svoje edinstvene sestave blagodejno vpliva na prebavo.
Naravna mineralna voda Donat zaradi svoje edinstvene sestave blagodejno vpliva na prebavo.FOTO: Arhiv naročnika

Strokovnjaki so za vsako od zdravstvenih težav, ki jih Donat pomaga odpravljati, razvili poseben režim pitja, ki pomaga kar najbolje izkoristiti moč mineralov v tej mineralni vodi. In kar je še bolje: pri izbiri in upoštevanju pravega režima si lahko pomagate z mobilno Aplikacijo Donat, s pomočjo katere nikoli ne boste pozabili spiti količine, predpisane za kar najboljši rezultat.

Ob tem je dobro usvojiti še nekaj zdravih navad. V prvi vrsti je treba v vsakdan uvesti redno zmerno telesno aktivnost. Ni treba, da trenirate, dovolj bo že sproščen sprehod, da se nadihate svežega zraka in zbistrite um. Pri prehrani se je dobro navaditi jesti počasi in redno, če se le da za mizo in ne nekje na poti. Prav tako je pametno omejiti večerne prigrizke pred televizorjem, saj se pogosto niti ne zavedate, koliko zares pojeste. Oziroma to dojamete šele, ko je že prepozno in imate že občutek napihnjenosti ali teže v želodcu. Zavedati se je treba, da hrana ni samo preskrba telesa s hranili. Blagodejni učinki sproščenega uživanja so del dobrega prehranjevanja, zato je prav, da se pri obroku umirite in zavestno zaužijete obrok pred seboj. 

Kaj pa, če se stanje ne izboljša? 

V kolikor se pojavijo prebavne težave, ki trajajo dlje kot dan ali dva, je najbolje začeti voditi dnevnik prehranjevanja. Tako boste namreč najhitreje ugotovili, katera živila upočasnjujejo vašo prebavo in jih boste lahko omejili ali odstranili iz svoje prehrane in poiskali ustrezno alternativo. Če kljub spremembi prehrane in več gibanja ne boste zaznali pozitivnih učinkov, imate morda težave s prebavljanjem določene vrste hrane ali pa celo trpite za katero od bolezni prebavil, zato bo najbolje, da obiščete zdravnika, ki bo opravil vse potrebne preiskave ter vam predpisal ustrezno terapijo. 

Sponzorirana vsebina

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650