Znanstveniki odkrili, zakaj ženske veliko pogosteje trpijo za sindromom razdražljivega črevesja

Nova raziskava ameriških znanstvenikov nakazuje, da bi se lahko v prihodnosti IBS zdravil z zdravili, usmerjenimi v hormone in živčne poti, ne pa zgolj z omejevanjem hrane.

Pretekle raziskave so že nakazovale, da ima pri sindromu razdražljivega črevesja pomembno vlogo ženski spolni hormon estrogen. Ta namreč vpliva na mišične celice v prebavilih in upočasnjuje premikanje hrane in odpadnih snovi skozi črevesje. Tokrat so raziskovalci z Univerze v Kaliforniji v San Franciscu odkrili, da so estrogenski receptorji, beljakovine, ki okrepijo delovanje estrogena, močno skoncentrirani v spodnjem delu debelega črevesa. Ti receptorji vplivajo na posebne celice, imenovane L-celice, ki sproščajo hormon PYY. Prav PYY pa se je izkazal za ključno povezavo med estrogenom in bolečino v črevesju.

Raziskovalci so ugotovili, da PYY aktivira živčna vlakna, povezana z bolečino v črevesju. Ko so pri poskusih na miših blokirali delovanje estrogena in hormona PYY, se je občutljivost na bolečino pri samicah izrazito zmanjšala. Ko so samcem miši umetno zvišali raven estrogena na raven, značilno za samice, se je njihova občutljivost na črevesno bolečino povečala in postala primerljiva z žensko.

Po besedah soavtorice raziskave, profesorice Holly Ingraham, so se raziskovalci namenoma oddaljili od splošnih razlag, da ženske pač pogosteje trpijo za IBS, in iskali natančno znanstveno razlago. Ta mehanizem so zdaj tudi jasno opredelili ter identificirali nove potencialne tarče za zdravila.

Trenutne smernice za obvladovanje v Združenem kraljestvu temeljijo predvsem na dieti FODMAP, ki iz prehrane izloča določene vrste ogljikovih hidratov. Med živila, bogata s FODMAP, sodijo denimo stročnice, pšenica, čebula, česen, jabolka in nekateri sadni sokovi.

Raziskovalci menijo, da njihova odkritja lahko pojasnijo, zakaj ta dieta pri nekaterih bolnikih deluje. Zmanjšan vnos FODMAP-ov bi lahko preprečil, da bi L-celice proizvajale več hormona PYY, ki sproža bolečinske signale v črevesju. Kljub temu avtorji poudarjajo, da je dieto FODMAP zelo težko dolgoročno vzdrževati. Prav zato v odkritih hormonskih in živčnih poteh vidijo veliko priložnost za razvoj zdravil, ki bi IBS obravnavala neposredno na ravni vzroka.

Ocenjuje se, da ima sindrom razdražljivega črevesja približno vsak peti odrasel v Združenem kraljestvu, vendar mnogi ne poiščejo zdravniške pomoči, zato je dejansko število verjetno še višje. Najpogosteje prizadene ljudi med 20. in 39. letom starosti, redkeje pa starejše. Simptomi se pojavljajo v zagonih in vključujejo bolečine v trebuhu, napihnjenost, drisko in zaprtje. Poleg tega lahko bolniki doživljajo tudi izločanje sluzi z blatom, utrujenost, slabost, bolečine v križu, težave z nadzorom odvajanja in motnje uriniranja.

Nova raziskava tako ne prinaša le razlage, zakaj sindrom razdražljivega črevesja pogosteje prizadene ženske, temveč tudi upanje, da bi se bolezen v prihodnje lahko zdravila bolj ciljno in učinkovito – brez vseživljenjskih prehranskih omejitev.

Vir: Daily Mail