Imunska odpornost je v resnici dolgoročen projekt. Dajmo 14 dni pred zimo kaj narediti za odpornost, je torej napačno razmišljanje. Odpornost je treba krepiti vse leto, sloni pa na štirih dejavnikih. Eden je dovolj spanja, in to toliko, kolikor vsak izmed nas potrebuje. Potrebe po spanju so različne in sami zase najbolj vemo, koliko spanca potrebujemo. Drugič, zdrava mešana prehrana, ki vsebuje vse snovi, ki jih telo potrebuje. Če ponudimo različne stvari, si bo telo vzelo tisto, kar mu trenutno manjka, saj se tudi te potrebe spreminjajo. Tretja stvar je učinkovit način spoprijemanja s stresom. Ta dokazano zmanjšuje odpornost.

Torej te štiri stvari. Spanje, zdrava prehrana, nadzor nad stresom in telesna aktivnost. To so stvari, ki dolgoročno nudijo dobro imunsko odpornost. Da bi si v enem tednu pomagali, da bi bili odpornejši, praktično ni mogoče.

Kako je s prehranskimi dodatki za imunsko odpornost? Kdo naj jih vzame?

Nekdo, ki ima zdrav življenjski slog, jih pravzaprav ne potrebuje. Seveda pa so izjeme. Nekdo, ki ima dolgoročen postopek na zobovju in trenutno ne more gristi – to pomeni, da ne more jesti sveže zelenjave in sadja – v tem primeru seveda svetujemo jemanje prehranskih dodatkov. Ali pa če je kdo alergičen na večino sadja. Absolutno svetujemo. Če nekdo vse leto uživa zdravo mešano prehrano, takšnih prehranskih dodatkov ne potrebuje.

Kaj pa vitamin C?

Vitamin C je zelo priljubljen, a ni dokazov, da boste, če zdaj zbolite in boste zdaj začeli uživati visok odmerek C-vitamina, to bolezen hitreje ali lažje preboleli. So pa dokazi, da res lažje prebolite bolezen ali ste odpornejši, če imate že od prej dovolj visoko raven vitamina C.

Obstajajo kakšni načini, da se izognemo prehladnim obolenjem?

Zagotovo se jim lahko izognemo pri poklicih, kjer ljudje lahko delajo od doma in nimajo stika s strankami. Da ne hodiš v prostore, kjer je veliko ljudi hkrati. Ravno nasprotno pa so recimo učiteljice v šoli, kjer se vsak dan v isti sobi srečajo s 30 posamezniki, kjer je v tem jesensko-zimskem času zagotovo vsaj en prehlajen. Ravno to druženje v skupnih prostorih – to so lahko tudi prevozna sredstva: avtobusi, vlaki, tudi avtomobil – omogočajo prenašanje teh prehladnih obolenj. Če bi ta slog lahko iz svojega življenja izločili, bi se jim lahko izognili. Sicer pa ne.

Eden od načinov, da se izognemo nekaterim zimskim obolenjem, je cepljenje proti gripi. Za gripo učinkovitega zdravila ni, je pa cepivo. Cepljenje je za gripo dokazano učinkovito.

Lahko preprečimo okužbe z redno higieno rok?

To, da se vedemo obrambno, nas lahko delno zavaruje, a ne v celoti. Že dolgo svetujemo kihanje v hrbtišče roke in ne v dlan. Ker z dlanjo nato prijemamo kljuke, pisala, računalnike in širimo bacile naprej. Že nekaj časa ljudi spodbujamo tudi k uporabi papirnatih robčkov, ki jih lahko po uporabi hitro zavržejo in jih ne puščajo na skupnih površinah. So pa tu tudi stvari, ki se jim ni mogoče izogniti. Recimo, da se peljete v polnem avtobusu. Nekdo, ki kihne, čeprav si usta zasloni, letijo mikrokapljice en meter okoli njega. Lahko si mislite, koliko ljudi v gneči stoji okoli njega. Drug način, ki je težko obvladljiv, je prenašanje mikroklic, ki povzročajo prehlade, preko predmetov skupne rabe. Tudi temu se skorajda ne moremo izogniti. Recimo, ko damo kartico prodajalki, ki jo mora prijeti in je pred tem imela v rokah kartico nekoga, ki je prehlajen, lahko preko nje dobimo viruse prehlada.

Pri aktivnem življenju, če niste upokojeni in če nimate odraslih otrok, je to popolno izoliranje od klic nemogoče in je bolj pomembno, da imamo dobro obrambo. Ker če smo v stiku s klicami, ni nujno, da bomo zboleli, če imamo dober obrambni sistem.