Od načina prehranjevanja in izbire hrane je odvisno, ali bo ta pri posamezniku delovala kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje, veča obolevnost in prezgodnjo smrtnost, ali pa kot varovalni dejavnik, ki krepi zdravje, veča kakovost življenja in ga podaljšuje. Preventiva je boljša kot kurativa, pravijo. In res je. Za svoje optimalno zdravje in dobro počutje moramo poskrbeti sami. Ker današnji način prehranjevanja onemogoča zadosten vnos živil, ki vsebujejo vsa potrebna hranilna sredstva, je včasih treba v svojo prehrano dodati prehranske dodatke z vitamini in minerali, kot so D3, B12, vitamini A,C,E in vitamin K. Po katerih živilih pa je treba poseči?

Jajca

Antioksidanti v jajcih zmanjšujejo možnost za nastanek raka in celo srčnih bolezni. Študija iz leta 2014 je pokazala, da tirozin, aminokislina v jajcih, poskrbi za hitrejše reflekse, kar nam lahko – na primer med vožnjo – celo reši življenje. Jajca tudi ohranjajo vid, krepijo moške lase in nohte, kožo pa pomlajujejo. So koristna tudi za plodnost, saj povečujejo število spermijev. Proteini v jajcih delujejo na podoben način, kot delujejo nekatera zdravila proti visokemu pritisku. Jajca torej znižujejo možnost nastanka srčnih bolezni.

Grenivke

Grenivka ima nizko glikemično vrednost, zaradi česar je vse bolj popularna pri hujšanju, znana pa je tudi kot učinkovit »topilec« maščob v organizmu. Grenivka vsebuje veliko vitamina C, folno kislino in vitamine skupine B, veliko kalija, železo, kalcij in druge minerale. Rožnate in rdeče sorte grenivke vsebujejo betakaroten, prekurzor vitamina A, bioflavonoide, vlaknine in druge učinkovine, ki ščitijo pred rakom ter boleznimi srca in ožilja.

Rdeče meso

Je odličen vir beljakovin. Če uživamo meso v priporočenih količinah, nam ni treba skrbeti, da bi nam teh primanjkovalo. Vsebuje tudi vitamine skupine B ter minerale, kot so železo, baker, cink, mangan. Ker lahko železo iz rastlinske hrane telo izkorišča slabše kot iz živalske, je prav rdeče meso še posebej dober vir železa, če nam tega minerala primanjkuje.

Mandlji

Približno 30 gramov mandljev zagotavlja 35 odstotkov dnevno potrebne količine vitamina E, ki izboljšuje funkcije spolnih organov. Poleg tega vsebujejo veliko magnezija, fosforja in cinka, ki na moški libido vplivajo pozitivno.

Bučna semena

Bogata so z olji, vitamini, minerali in pomembnimi mikrohranili. Lignani, ki jih vsebujejo bučna semena, naj bi imeli izjemno pomembno vlogo pri preprečevanju ali zmanjševanju tveganja za pojav raka na prostati.

Temna čokolada

Kakavova zrna v nepredelani obliki vsebujejo veliko rudnin, in sicer železa, magnezija, kroma, fosforja, kalija, cinka in bakra. Bogata so z vitamini skupine B, vitaminoma C in E ter aminokislinami, predvsem triptofanom in anandamidom, ki pomagata sproščati hormon sreče serotonin, ki vzbuja občutke ugodja in sreče, ter endorfine, ki blažijo bolečine. Temna čokolada je dobra tudi za vašo kožo. Antioksidant flavonoid, ki ga je največ v temni čokoladi, ščiti kožo pred UV-žarki.

Lubenica

Lubenice je naravna moč viagre, saj vsebuje aminokislino citrulin, ki sprošča in širi žile. Ravno tako je odličen naravni diuretik. Vsebuje tudi večje količine antioksidantov, kot so likopen, vitamin C (askorbinska kislina), vitamin A (retinol) ter beta karoten, iz katerega v telesu nastane vitamin A.

Česen

Preprečuje številne bolezni, krepi imunski sistem ter deluje kot naravni antibiotik. Česen odlično vpliva na srce in ožilje, s ključno sestavino – alicinom pa tudi na kri. Je tudi priljubljen afrodiziak. Zaradi močnega vpliva na krvožilje pomaga pri težavah z erekcijo. Vplival naj bi tudi na spolno moč, libido ter vzdržljivost, kar priča v korist moškega spola.

Bodite pozorni na dejavnike, ki lahko vplivajo na slabšo kakovost vašega zdravja:

•    uživanje živil, ki so predelana in osiromašena mnogih hranil,

•    uživanje premajhnih količin sveže zelenjave in sadja,

•    kakovost, svežina živil,

•    zgodovina s pomanjkanjem določenih vitaminov v družini,

•    izogibanje večini ali vsem živalskim izdelkom (vegetarijanci ali vegani),

•    alergije na hrano (vpliva na presnovne procese),

•    bolezni, ki vplivajo na absorpcijo hranil v prebavnem traktu,

•    jemanje zdravil, ki zavirajo učinke nekaterih vitaminov.