Zdravnik Alejandro Junger je pisatelj, ki se ukvarja posebej s prehrano in vplivom le te na človekovo zdravje. Po njegovem mnenju naj bi pravilna kombinacija hrane bila prvi korak (poleg gibanja) k optimalnemu zdravju ljudi, če bi si želeli ozdraviti, ohraniti zdravje ali pa zgolj shujšati. Poglejmo si, kaj omenjeni zdravnik in pisatelj meni o najbolj optimalnem načinu prehranjevanja. 

Pravilo 80 - 20 

Najboljši način prehranjevanja po mnenju dr. Jungerja naj bi bil krožnik, ki je v osemdesetih odstotkih sestavljen z zeleno listnato in drugo zelenjavo, surovo, kuhano ali pečeno, dvajset odstotkov pa iz beljakovin in maščob, ribe, meso in denimo avokado. Po njegovem mnenju ni treba računati kalorij, temveč krožnik napolniti le z omenjenim razmerju, dodatno pa prenehati uživati hrano, ko smo 80-odstotno polni. S tem načinom prehranjevanja naj bi telesu dovolili, da lažje in bolj lahkotno prebavlja hrano.

Premišljena kombinacija hrane

"Za lažjo prebavo hrane sledimo osnovnim načelom njene kombinacije: Zeleno listnato in drugo zelenjavo kombinirajte z živalskimi beljakovinami – ribe, meso, jajca. Zeleno listnato in drugo zelenjavo lahko kombinirate tudi z rastlinskimi beljakovinami, denimo z lečo. Ne ​​kombinirajte živalskih in rastlinskih beljakovin, na primer piščanca s kvinojo," svetuje dr. Junger. Tukaj imamo še glikemični indeks. Glikemični indeks je merilo, ki kaže na intenzivnost dviga ravni glukoze v krvi po zaužitju določenega živila. Dolgoročna prehrana, bogata z živili z visokim GI, vodi v povečanje koncentracije preprostih in rafiniranih ogljikovih hidratov, kronično zvišanje ravni inzulina, odpornost celic, zato se majhna količina glukoze razgradi in shranjuje. 

Posledica tega je povečan apetit, ki vodi do prekomernega vnosa hrane, kar ima za posledico debelost, dolgoročno pa tudi pojav sladkorne bolezni, povišane ravni holesterola, visokega krvnega tlaka, bolezni ožilja. Ogljikovi hidrati z nizkim glikemičnim indeksom (50 in manj) ne bodo povzročili močne inzulinske reakcije, zato ne bodo prispevali k povečanju telesne teže. Med uživanjem hrane z nizkim GI se izognemo tudi nenadnim nihanjem krvnega sladkorja, občutek sitosti se podaljša in ne pride do prekomerne lakote. 

Kako razvrščamo živila glede na glikemični indeks?

Glede na višino zvišanja ravni glukoze v krvi glikemični indeks razvršča živila in pijače na lestvici od 0 do 100. V skladu s tem imajo živila in pijače: 

– Visok glikemični indeks, če je vrednost višja od 70. Primeri živil z visokim glikemičnim indeksom vključujejo bel riž, beli kruh, med, pečen krompir. 

– Povprečni glikemični indeks, če je vrednost 56–69. Primeri živil s srednjim glikemičnim indeksom vključujejo banano, rozine, musli, kuskus. 

– Nizki glikemični indeks za vrednosti, manjše od 55. Primeri živil z nizkim glikemičnim indeksom vključujejo korenje, jabolka, lečo, arašide, meso, zeleno listnato zelenjavo.

"Vrednost glikemičnega indeksa je odvisna od številnih dejavnikov, kot so vrsta zastopanih ogljikovih hidratov, količina in vrsta prehranskih vlaknin, ki jih vsebuje, koliko od tega je predelanih ali kuhanih, ter prisotnost beljakovin ali maščob. Živila, ki vsebujejo topne vlaknine, na primer fižol, imajo malo glikemije. Vrsta škroba, ki je prisoten v hrani, pomembno vpliva tudi na vrednost GI. Krompir ima zelo visoko vrednost GI (zaradi vrste škroba, ki je prisoten), kar se še posebej izrazi pri pečenem krompirju. Enostavni ogljikovi hidrati, kot so sladkor in sladkarije imajo najvišji glikemični indeks in se jim je treba izogibati. Beljakovine še najmanj dvigajo glikemični indeks – pusto meso, perutnina, ribe, jajca. Maščob, čeprav nimajo visokega glikemičnega indeksa, pa je vseeno priporočljivo uživati ​​zmerno," pa pojasnjuje nutricionistka Sandra Krstev Barać.

Povzeto po miss7zdrava