Pomemben mineral v grozdju je bor, ustrezna količina bora pa je pomembna za ohranjanje zdravih kosti. Poleg tega je grozdje odličen vir vitamina C, ena skodelica pa zadosti 27 odstotkom dnevne potrebe po tem močnem antioksidantu.

Grozdje je nekoč veljalo za hrano bogov in so ga povezovali z Dionizom, grškim bogom vina, poljedelstva in plodnosti. Pojavlja se v grški in rimski mitologiji, s poudarkom na opojnih lastnostih vina, izvlečka grozdja. Poleg tega, da je grozdje dragocena surovina za vino, je tudi okusna hrana v poletnih in jesenskih mesecih.

Grozdje je odličen vir mangana, minerala, ki olajša presnovo beljakovin in ogljikovih hidratov ter aktivira encime, odgovorne za izrabo ključnih hranil, kot so vitamini skupine B. Sladek in privlačen okus grozdja vas lahko napelje k temu, da zaužijete več kalorij, kot bi si želeli, zato si je dobro zapomniti, da ena skodelica vsebuje približno 100 kcal.

Fitokemikalije iz grozdja proti gripi in boleznim srca in ožilja

V zadnjem desetletju so rastlinske kemikalije zanimale znanstvenike z enako vnemo, kot so jih vitamini zanimali v prejšnjem stoletju. Ena takih rastlinskih kemikalij je resveratrol, ki ga najdemo v grozdju in vinu. Snov se izloča kot odgovor na mikrobno okužbo plodov ali stres (uporaba herbicidov, fungicidov, izpostavljenost UV sevanju) in služi kot naravna antioksidativna zaščita grozdja.

Nabira se v lupini grozdja in je biološko aktivna rastlinska kemikalija, ki je v zadnjih letih zaradi številnih pozitivnih učinkov deležna velike pozornosti.

Študija, objavljena v The Journal of Infectious Diseases, je pokazala pozitiven učinek resveratrola na virus gripe. Skupina italijanskih znanstvenikov pod vodstvom dr. Anne Palamare z Inštituta za mikrobiologijo v Rimu je opravila in vitro in in vivo raziskave s to snovjo, da bi preučila učinek resveratrola na razmnoževanje virusa gripe.

V svojih raziskavah so prišli do spoznanja, da resveratrol močno zavira razmnoževanje virusa influence v celičnih kulturah, kar so potrdile tudi raziskave na laboratorijskih živalih.

Francoski paradoks

Varovalni učinek vina pri preprečevanju bolezni srca in ožilja je znan, na kar so Francozi še posebej ponosni. S poljudnoznanstvenim izrazom ''francoski paradoks'' opisujemo dejstvo, da Francozi veliko redkeje obolevajo za boleznimi srca in ožilja, hkrati pa zaužijejo enako količino nasičenih maščob kot Američani.

Francozi zelo radi jedo, njihova prehrana je bogata z maščobami, po vseh lastnostih pa bi jih morali uvrstiti v rizično skupino za pojav srčno-žilnih bolezni. Z natančnim preučevanjem značilnosti in razlik med francosko in ameriško prehrano so raziskovalci ugotovili, da je pomembna razlika v uživanju rdečega vina.

Znižuje 'slab' holesterol

Številne kontrolirane študije so pokazale, da rdeče vino – če ga uživamo v zmernih količinah – zviša raven HDL (dobrega holesterola) in zniža raven LDL (slabega) holesterola v krvi. Varovalni učinek vina na srčno-žilni sistem pripisujejo že omenjenemu resveratrolu. Menijo, da lahko grozdni sok zaradi vsebnosti te zaščitne snovi nudi podobno zaščito kot rdeče vino.

Študije pa so pokazale, da je treba popiti trikrat več mošta kot vina, da zmanjšamo oksidacijo LDL holesterola, saj večina učinkovin ostane v grozdnih lupinah in lupinah.

Znižuje krvni tlak

Vrenje mošta v stiku z jagodami poskrbi za dober prehod učinkovin v vino, s čimer se vino obogati s koristnimi snovmi, mošt pa teh snovi vsebuje le v sledovih. Nedavna študija na živalih je pokazala, da prehrana, bogata s fitokemikalijami, kot so tiste, ki jih najdemo v grozdju, lahko zmanjša visok krvni tlak, ki ga povzroča prekomerno uživanje soli.

Blagodejno lastnost pripisujejo flavonoidom, ki znižujejo visok krvni tlak, bodisi neposredno s svojo antioksidativno aktivnostjo bodisi posredno z vplivom na celične funkcije ali oboje. Flavonoidov je veliko tudi v lupini in mesu ter pečkah grozdja.

Kako izbrati najboljše grozde?

Pri izbiri grozdja vedno izberite zrelo. Zrelo grozdje je čvrsto in ni nagubano. Pecelj mora biti dobro pritrjen na grozd, okolica pritrdišča pa mora biti enake barve kot preostali del grozdja. Najbolje ga je poskusiti, da se prepričate o njegovem okusu in zrelosti.

Večino grozdja potrgamo zrelega, po trganju ne dozori. Na vrhuncu zrelosti ima grozdje največjo hranilno vrednost, saj je takrat koncentracija vitaminov in fitokemikalij največja. Ker je grozdje visoko na seznamu sadja, ki zadržuje visoko vsebnost pesticidov, kadar le lahko, izberite ekološko pridelano grozdje.

Povzeto po miss7zdrava