Ne glede na to, ali spadate med tiste, ki naravnost obožujejo enolončnice in tople obroke, ste gurman ali pa želite izgubiti kilogram, jesen je naravnost izvrsten čas, da se na našem krožniku znajdejo okusna živila!

Buča

Domovina buče je Mehika, kjer so jo gojili že pred 6000 leti, predvsem zaradi semen, cenjenih zaradi vsebnosti maščob in beljakovin. Bučna semena vsebujejo tudi precejšnjo količino kalija, magnezija, cinka in selena. Še danes so ta semena priljubljen prigrizek, neprimerljivo boljši od čipsa ali druge cvrte hrane.

Iz buč lahko dobimo tudi kakovostno olje, ki se kot začimba z limoninim sokom ali jabolčnim kisom odlično poda k zeleni solati in rukoli.

Bučo pogosto uporabljamo pri pripravi različnih juh in enolončnic. 

To jesen se bučo splača uvrstiti na jedilnik, saj prinaša številne koristi za telo. Prispeva k zdravju jeter, zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen, normalizira povišan krvni tlak, deluje protivnetno in antioksidativno.

PREIZKUSITE RECEPT: Kremna juha iz hokaido buče. 

Buča je vir številnih vitaminov in mineralov, vsekakor pa je zanimiv podatek, da menda le 100 g buče lahko pokrije polovico dnevnih potreb telesa po kalciju. 

Korenček 

Korenček izvira z območja današnjega Afganistana. Gojili so ga že stari Grki in Rimljani, ostala Evropa pa ga je spoznala šele v srednjem veku. In medtem ko so danes najbolj razširjene njegove oranžne sorte, je zanimivo, da so bile stare sorte rdeče, vijoličaste in črne barve. Uživamo surovega, kuhanega in pečenega, dodajamo pa ga tudi juham, omakam in enolončnicam.

Vsi vedo, da je korenje bogato z betakarotenom. V telesu se ta provitamin vitamina A bolje izkoristi iz termično obdelanega kot iz surovega korenja. Poudariti je treba še, da se karotenoidi topijo v oljih, zato je za njihovo koristno uporabo korenje treba začiniti z oljem. Če uživate sveže korenje, porabite celotno vsebnost vitamina C, ki se sicer s toplotno obdelavo delno inaktivira.

Dokazano je, da korenje prispeva k uravnavanju blata in lahko znižuje holesterol v telesu.

Sladki krompir

Čeprav smo sladki krompir spoznali šele pred kratkim, smo se nad njim hitro navdušili in ga z veseljem sprejeli. Ta rastlina izvira iz Srednje Amerike, v Peruju pa so ga gojili že pred 5000 leti.

Poleg tega, da daje našim jedem vabljivo sladko noto, je vir betakarotena in številnih vitaminov skupine B. Je bogat s škrobom, zato kot priloga nadomesti navaden krompir. Pripravljamo ga kuhanega, pečenega in ocvrtega, s svojimi zanimivimi barvami od oranžne, rdeče do vijolične pa deluje tudi dekorativno in povečuje apetit.

Intenzivnejša barva je znak večje prisotnosti antioksidantov, zato je sladki krompir lahko prednostno živilo za športnike v fazi okrevanja, torej za lajšanje vnetij in obnavljanje energije po treningu ali tekmovanju.

Vir: adiva.hr