Umetna sladila oziroma sladkorni nadomestki so substance, ki jih uporabljamo za sladkanje hrane ter pijače namesto naravnih sladkorjev. Ker so mnogo bolj sladka od naravnih sladil, za doseganje enako sladkega okusa kot s sladkorjem potrebujemo le majhne količine umetnih sladil. Kako zdrava so ta sladila in ali so morda bolj priporočljiva kot naravna, pa nam je pojasnila certificirana nutricistka, Mojca Cepuš.

Kako zdrava so v resnici umetna sladila?

S takšnim vprašanjem že predpostavljate, da so umetna sladila zdrava ali ne zdrava. Žal pri hrani in prehranskih dodatkih ni mogoče tako preprosto podati odgovora. Najprej nekaj o klasifikaciji: K sladkornim nadomestkom štejemo vsako sladilo, ki se uporablja namesto namiznega sladkorja. So naravnega ali sintetičnega izvora, katerih skupna lastnost je sladek okus. Delimo jih glede na izvor, energijsko vrednost ali glede na sladilno moč v primerjavi s saharozo – namizni sladkor. Med slednje spadajo sladila z isto ali manjšo sladilno močjo kot saharoza ter intenzivna sladila, ki so tudi do več tisočkrat slajša od saharoze.

Alkoholni sladkorji: Sladila, katerih sladkost je podobna saharozi imenujemo alkoholni sladkorji ali polioli, mednje pa sodijo eritritol, izomalt, ksilitol, laktitol, maltitol, manitol, sorbitol in hidrogenizirani škrobni hidrolizati. Pridobljeni so s postopkom hidrogeniranja ogljikovih hidratov, eritritol pa s fermentacijo. Najdemo  jih tudi v sadju in nekaterih vrstah zelenjave.

»Umetna sladila«: Intenzivna sladila pogosto poimenujemo umetna sladila, saj so večinoma pridobljena industrijsko. Sem spadajo kalijev acesulfam, aspartam, ciklamati, neohesperidin DC, neotam, saharini, sukraloza, taumatin ter steviol glikozidi.

Ali je boljša izbira sladkorja ali umetnega sladila?

Kljub nekaterim dobrim lastnostim kot so preprečevanje ustne gnilobe, uporabnosti pri diabetikih, nizek glikemični indeks in zmanjšanje kalorične vrednosti živil, pa sladila ne predstavljajo popolne rešitve. Eden izmed namenov uporabe sladil je zmanjšanje dnevnega kaloričnega vnosa, vendar raziskave kažejo, da uporabniki umetnih sladil v telo vnesejo enako ali celo večje število kalorij.

Razlog tiči v dejstvu, da umetna sladila, kljub temu, da kratkoročno gledano ne dvignejo ravni krvnega sladkorja, dvignejo raven inzulina. Okušalne barbončice na površini jezika in v drugih organih zaznajo sladek okus in pošljejo sporočilo možganom, da v telo prihaja energija. Če sladkemu okusu ne sledijo hranila, se bo pojavilo hrepenenje po hrani, najpogosteje visoko kalorični, saj bo telo začelo iskati »napovedani« energijski dotok s hrano.

Uživanje umetnih sladil tako poveča tveganje za pojav debelosti, kot tudi presnovnega sindroma, ki je skupek zdravstvenih težav, ki povečujejo tveganje za nastanek bolezni srca, diabetesa, visokega krvnega tlaka in deleža abdominalne maščobe ter odpornosti na inzulin. Prednost umetnih sladil je odpornost na fermentacijo bakterij v ustih, zato ne vplivajo na pojav zobne gnilobe, niso pa odporna na bakterije v črevesju. To je potrebno posebej poudarit, saj ne velja več to kar smo včasih verjeli, da teh sladkorjev ne moremo prebaviti. Naše človeške celica morda res ne, lahko pa jih za hrano uporabijo naše črevesne bakterije.

Testi kažejo tudi to, da izpostavitve raznim mešanicam umetnih sladil vplivajo na spremnjeno sestavo naših črevesnih bakterij, kar posledično vpliva na sposobnost sprejemanja energije iz hrane ter raven nekaterih hormonov, med njimi leptina – hormon, ki povzroča občutek sitosti. Kot pogosta posledica je navedena še glukozna intoleranca ter povišano tveganje za diabetes in debelost, sploh, če je oseba že genetsko bolj nagnjena k višji telesni teži.

Alkoholni sladkorji v primerjavi z intenzivnimi sladili predstavljajo manjše tveganje za zdravje. V kri se absorbira le del zaužitih poliolov, preostali del pa v debelem črevesu fermentirajo bakterije. Zaradi tega lahko večje zaužite količine povzročajo vetrove, napihnjenost in drisko. Imajo manjšo kalorično vrednost in glikemični indeks kot glukoza, zato jih lahko ob posvetovanju z zdravnikom uporabljajo tudi diabetiki, prav tako pa ne povzročajo kariesa.

Kaj pomeni napis "brez sladkorja" na produktih?

BREZ SLADKORJEV

Trditev, da je živilo brez sladkorjev, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje več kot 0,5 g sladkorjev na 100 g ali na 100 ml. To velja za kakršen koli sladkor.

BREZ DODANIH SLADKORJEV, pa je trditev, ki ste jo verjetno imeli v mislih pomeni da sladkor živilu ni bil dodan, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika, je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje nobenih dodanih mono- ali disaharidov ali drugih živil, uporabljenih zaradi njihovih sladilnih lastnosti. Če so v živilu naravno prisotni sladkorji, je treba v označbo vključiti naslednjo izjavo: „VSEBUJE NARAVNO PRISOTNESLADKORJE.“L 12/16 Uradni list Evropske unije SL 18.1.2007

Npr. 100% sadni sok vsebuje sladkorje, ki so naravno prisotni, so iz sadja. Tako lahko na deklaraciji piše brez dodanih sladkorjev, vsebuje naravno prisotne sladkorje. Včasih zasledimo tudi izdelek, ki vsebuje kopico umetnih sladil, a je vseeno označen kot  »brez sladkorja«. Za tak izdelek bi rekla, da je gre za hudo zavajanje potrošnika.

Komu, če komu, priporočate uživanje umetnih sladil?

Nikomur. V 12 letih od kar vodim svojo prakso, kjer smo pomagamo ljudem do idealne telesne teže, še nikoli nismo zaznali potrebe, da bi uporaba umetnih sladil komu koristila. Res pa je, da naši klienti jedo žvečilne gumije, kjer so po navadi prisotni alkoholni sladkorji. Tudi to nima posebnega vpliva na hujšanje. Svetujem pa uporabo medu, datljevega sladkorja in uporabo nerafiniranega sladkorja z visoko stopnjo melase. S tem poleg sladkega okusa pridobimo tudi minerale in vitamine, ki pridejo v paketku s sladkorjem.