Občasni obroki hitre hrane vsekakor ne bodo škodili vašemu zdravju, njena prepogosta prisotnost na vašem jedilniku pa lahko zelo močno vpliva na vaše telo. Študija je pokazala, da se telo na hitro hrano odzove tako, da proizvede iste bele krvne celice, ki jih uporablja za boj proti bakterijskim okužbam. Sestavine, ki so odgovorne za takšno reakcijo, so maščobe, sladkor in sol.

Kaj so pokazale raziskave na miših?

Anne Christ, znanstvenica z Univerze v Berlinu, je izvedla več študij o posledicah dolgotrajnega uživanja hitre prehrane, ki temelji na nasičenih maščobah, sladkorju in soli ter je revna z vlakninami, sadjem in zelenjavo. Raziskave so bile opravljene na miših, ki naj bi zaradi zelo velikega genetskega ujemanja v različnih raziskavah uspešno 'nadomeščale' ljudi.

V raziskovalne namene je omenjena znanstvenica miši 30 dni hranila s hitro hrano in jim odvzela vso rastlinsko hrano. Na koncu tega obdobja so imele miši zelo visoke ravni granulocitov in monocitov, celic, ki jih imunski sistem običajno proizvaja, ko se mora boriti proti bakterijski okužbi.

Raziskovalci so ugotovili, da so geni, odgovorni za boj proti patogenom, omenjene sestavine prepoznali kot nevarnost za organizem. Povišane ravni 'bojnih' celic so spremljali vnetni procesi, ki so med drugim odgovorni za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Po enem mesecu hitre hrane so se miši vrnile k običajni prehrani, ki temelji na travah in zrnju. Trideset dni kasneje so se njihova telesa 'očistila' sledi hitre hrane, granulociti in monociti pa so se vrnili na normalne ravni. Toda izpostavljenost škodljivim hranilom je imunski sistem 'programirala' tako, da se bo v prihodnje ob vsakem srečanju z njimi odzval podobno. Tudi majhni odmerki 'živilskih smeti' so bili dovolj, da so se pri miših aktivirali proizvodnja obrambnih celic in spremljajoči vnetni procesi.

Številni škodljivi učinki na zdravje

Nekatere posledice pogostega uživanja hitre hrane so raziskovalci opazili tudi pri ljudeh. Ta živila so polna preprostih ogljikovih hidratov in imajo malo vlaknin, hkrati pa številne jedi in pijače vsebujejo dodan sladkor, ki ima malo hranil, a veliko kalorij. Ko prebavni sistem razgradi hrano, ogljikovi hidrati vstopijo v krvni obtok kot sladkor. Trebušna slinavka se odzove z izločanjem inzulina, ki prenaša sladkor v celice, te pa ga uporabijo za energijo. Pogosto zvišanje ravni krvnega sladkorja lahko moti učinkovanje inzulina, kar povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in povečanje telesne mase.

Ob prekomerni telesni teži in debelosti, ki sta pogosti posledici uživanja visokokalorične hrane, se lahko poškodujejo tudi dihalni organi. Debelost povečuje tveganje za astmo in težave z dihanjem, saj lahko prekomerna telesna teža pritisne na srce in pljuča. 

V takem primeru postane človek zasopel pri hitri hoji, vzpenjanju po stopnicah, vadbi in prenašanju težkih predmetov. Tveganje je še posebej izrazito pri otrocih. Ameriška študija je pokazala, da imajo otroci, ki jedo hitro hrano trikrat na teden ali pogosteje, večjo verjetnost za razvoj astme.

Živila, bogata z ogljikovimi hidrati, so tudi odgovorna za izbruh aken in ekcemov, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Ogljikovi hidrati in sladkorji povečajo količino kisline v ustih, kar lahko poškoduje zobno sklenino in ustvari 'luknje', skozi katere prodirajo bakterije. Končno odkritje, ki bi vas lahko presenetilo: tisti, ki poje veliko hitre hrane, ima 50 % večje tveganje za depresijo v primerjavi s tistimi, ki je pojedo malo ali nič. 

Ni pa še popolnoma jasno, zakaj se ljudje 'oklepajo' te vrste prehrane – zaradi njenih sestavin, svojega življenjskega sloga ali nagnjenosti k depresiji. Kot pravijo raziskovalci, je tukaj vključenih preveč dejavnikov, da bi lahko za 'krivca' označili le enega. Najpogosteje gre torej za skupino in kombinacijo več dejavnikov. 

Povzeto po Adiva.hr