Dejavniki tveganja vključujejo prekomerno telesno maso ali debelost, prehrano z zahodnjaškim vplivom, pomanjkanje mikrohranil, višjo starost matere ter družinsko zgodovino inzulinske rezistence ali sladkorne bolezni. 

Čeprav gestacijska sladkorna bolezen po porodu izzveni, lahko dolgoročno vpliva na zdravje s povečanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju in srčno-žilnih bolezni pri materi, ter pri potomcu. Gestacijska sladkorna bolezen med nosečnicami povečuje tveganje za kratkoročne in dolgoročne zaplete, vključno z zapleti pri porodu in rojstvu prevelikih otrok za gestacijsko starost. 

Poudarek prehranskega svetovanja mora biti na izbiri vrste hrane, količini in razporeditvi ogljikovih hidratov v prehrani, saj ti vplivajo na nihanje ravni glukoze v krvi. Poleg tega redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na raven glukoze in inzulina, prispevajoč k boljšemu nadzoru glikemije. 

Med nosečnostjo se razvija odpornost proti inzulinu, kar zagotavlja ustrezno oskrbo rastočega ploda s hranili. Pri ženskah z gestacijsko sladkorno boleznijo pa ta odpornost vodi v povišano raven glukoze.

Prehrana 

Prehrana igra ključno vlogo pri obvladovanju gestacijske sladkorne bolezni in je bistvenega pomena za nadzor ravni glukoze v krvi med nosečnostjo in lahko pomaga preprečiti neželene zaplete za mater in otroka. 

Ogljikovi hidrati predstavljajo ključno makrohranilo, ki najbolj vpliva na pojav postprandialne hiperglikemije. Natančna količina ogljikovih hidratov bi morala biti prilagojena posameznikovim potrebam, pri čemer je poudarek na vrstah ogljikovih hidratov.

Priporoča se, da so ogljikovi hidrati predvsem iz škrobnatih živil z naravno visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin, kot so zelenjava, stročnice, sadje in polnozrnata živila. Dodatno je pomembno, da se vnos ogljikovih hidratov razporedi čez dan, kar pomaga preprečiti prekomerne količine, ki bi lahko povzročile postprandialno hiperglikemijo.

S trenutnimi raziskavami se kaže, da lahko povečan vnos beljakovin iz rastlinskih virov, pustega mesa in rib, v kombinaciji z zmanjšanim vnosom rdečega in predelanega mesa, prinaša koristi pri obvladovanju gestacijske sladkorne bolezni ter izboljšuje občutljivost na inzulin. 

Ugoden učinek rastlinskih beljakovin morda ni neposredno povezan samo z viri beljakovin, temveč tudi z zmanjšanjem drugih hranil, povezanih z večjim tveganjem za gestacijsko sladkorno bolezen, kot so ogljikovi hidrati in nasičene maščobe. 

Pomembno je omeniti, da rezultati morda niso enostavno generalizirani na vse etnične skupine, saj večina študij vključuje predvsem azijske in bližnjevzhodne ženske.

Priporoča se, da ženskam z gestacijsko sladkorno boleznijo vnos maščob predstavlja 20–35 % dnevnega vnosa energije. Pomembno je omejiti vnos nasičenih maščob, pri čemer je poseben poudarek na zagotavljanju zadostnega vnosa n-3 maščobnih kislin. 

Kljub nekaterim študijam, ki so poročale o pozitivnih učinkih dodatkov ribjega olja, so rezultati še vedno nejasni. Glede na trenutne dokaze ni mogoče priporočati ali odsvetovati od dodatkov ribjega olja pri ženskah z gestacijsko sladkorno boleznijo. 

Viri:  PubMed & ncbi