Splošno znano dejstvo, da mastna, ocvrta in predelana prehrana s premalo zelenjave in sadja vodi do bolezni presnove, prebavil in srca in ožilja ter je lahko povezana z nekaterimi oblikami raka. Dokazano je tudi, da takšna hrana škoduje možganom. Številne študije so namreč pokazale, da je pojav različnih oblik demence in Alzheimerjeve bolezni povezan prav z visoko predelano hrano.

Zakaj je torej pomembno, da uživamo hrano, ki je dobra za možgane? Za katero hrano pravzaprav gre? Živila je povzel portal adiva.hr. 

Glukoza iz živil z nizkim glikemičnim indeksom 

Možgani potrebujejo energijo, glukozo, zato so priporočljiva živila z nizkim glikemičnim indeksom, kot so polnozrnata žita, ki počasi sproščajo sladkor in mu omogočajo, da pride do možganskih celic.

Lecitin in holin

Druga pomembna snov je lecitin. Je sestavni del velikega dela možganov, možganskih ovojnic in hrbtenjače ter živcev. Njegovo pomanjkanje povzroča različne nevrološke motnje. Lecitin je tudi vir holina, vitaminom podobne spojine, ki je vključena v nevrotransmiter acetilholin.

Holin ima v možganih vlogo pri procesih učenja in pomnjenja ter ohranjanju zavesti, na periferiji pa povzroča krčenje mišic, upočasni bitje srca, oži zenice ter poveča izločanje žlez slinavk in znojnic.

Lecitin najdemo v številnih živilih živalskega in rastlinskega izvora: jajčni rumenjak, soja, cvetača, pomaranče, arašidi, hladno stiskano rastlinsko olje, oreščki. Viri holina so jajca, piščanec, leča, fižol.

Omega-3 maščobne kisline

Omega-3 maščobne kisline so še ena nujna hrana za možgane za vzdrževanje kognitivnih funkcij, torej za mišljenje, spomin, učenje in zaznavanje. Pomembne so predvsem v prvih letih življenja za razvoj kognitivnih sposobnosti, številne študije pa so dokazale ugoden učinek pri otrocih z ADHD in podobnimi motnjami pozornosti. Omega-3 najdemo v plavi ribi, oljčnem in bučnem olju, lanenih semenih in oreščkih.

Antioksidanti

Možgani potrebujejo tudi hrano, bogato z antioksidanti, saj prosti radikali nastajajo zaradi velike porabe energije. Najdemo jih v obarvanem sadju in zelenjavi (paradižnik, borovnice, brokoli), zelenem čaju, temni čokoladi in podobno.

Vitamini in minerali

Vendar pa možgani potrebujejo tudi mikrohranila, torej vitamine in minerale. Najprej govorimo o vitaminih skupine B, in sicer B1, B6 in B12. Ti vitamini so bili odkriti, ko so v preteklosti raziskovali številne nevrodegenerativne bolezni, pri katerih so ugotovili pomanjkanje snovi, ki so bile kasneje identificirane kot posamezni vitamini.

Večina starejših bolnikov ali ljudi z mišičnimi ali degenerativnimi boleznimi bi morala jemati kompleks B1, B6 in B12. Razmeroma novo spoznanje je, da tudi naši možgani potrebujejo vitamin C in da ga porabijo več kot katerikoli drug organ. Na koncu so tu še vitamin D, E ter magnezij, selen, baker in cink.

Probiotiki

V zadnjih letih so probiotike močno raziskali tudi kot nujno pomoč možganom. Dosedanje študije kažejo na verjetno povezavo z boleznimi iz avtističnega spektra, ADHD, pa tudi z zgodnejšim pojavom različnih oblik demence.

Probiotike in prebiotike najdemo v fermentiranih živilih: jogurtu, kislem mleku, kefirju, kislem zelju. Njihova naloga je vzdrževati normalno črevesno floro (mikrobioto) in s tem vplivati na pravilno absorpcijo hranil in naš imunski sistem, ki posledično preko kompleksnih mehanizmov spodbuja različne nevrološke funkcije.

Katera hrana in kateri obroki še dodatno spodbujajo delovanje možganov?

Okusne recepte in izvrstne domislice za zdrave obroke najdete na OKUSNO.JE. 

Vir: adiva.hr