Kefir je kultivirana, fermentirana pijača, ki spominja na jogurt. Nekateri viri trdijo, da je ta pijača stara več kot 1000 let in izvira iz Kavkaza. 

Kefir nastane s fermentacijo kefirnih zrn, ki spominjajo na miniaturne cvetače. Ta zrna so sestavljena iz kazeina in želatinastih kolonij mikroorganizmov, ki se gojijo simbiotično. Prevladujoča mikroflora je Saccharomyces kefir, Torula kefir, Lactobacillus caucasicus, Leuconostoc in mlečni streptokoki, ki se uporabljajo v prehrambeni industriji, prisotne pa so tudi kvasovke. Včasih se kulturi kefirja reče tudi tibetanska ali kefirjeva goba, vendar kefir ni goba.

Zdravilne lastnosti kefirja

Razlogi, zakaj je kefir v zadnjih letih postal cenovno dostopnejši in razširjen, so verjetno njegove zdravstvene koristi. Vsebuje veliko hranilnih snovi, veliko beljakovin, vitamine B, kalij in kalcij. Kalcij pomaga graditi močne kosti, beljakovine gradijo močne mišice, kalij pa je pomemben za zdravje srca, poroča Medical News Today.

Toda probiotiki so najmočnejša zdravstvena prednost, ki jo lahko ponudi kefir. Probiotiki pomagajo pri:

- izboljšanju razmerja zdravih bakterij v prebavnem traktu,

- zdravljenju prebavnih motenj, zlasti po uporabi antibiotikov,

- zdravljenju sindroma razdražljivega črevesja ali lajšanju njegovih simptomov,

- zmanjšanju ali preprečevanju okužbe prebavil ali pospeševanju okrevanja po njih,

- preprečevanju ali pomoči pri zdravljenju vaginalnih okužb,

- preprečevanju ali pomoči pri zdravljenju okužb sečil.

Kefir proti jogurtu

Včasih ljudje enačijo kefir in jogurt kot enaka izdelka, vendar nista. Imata veliko skupnega – oba sta kremasta, včasih trpka in narejena iz mlečnih izdelkov, čeprav obstajajo alternativne različice. Oba sta tudi odličen vir beljakovin, kalcija, vitaminov B, kalija in probiotikov.

Vendar pa imata tudi več razlik. Kefir ima običajno več maščobe kot jogurt, ima pa tudi več beljakovin in probiotikov. Poleg tega je redkejši in lažji za uživanje kot jogurt, ki ima nekoliko gostejšo konsistenco.

Razlika je seveda v sami pripravi. Kefir fermentiramo pri sobni temperaturi, mnoge vrste jogurtov pa gojimo pri določeni temperaturi. Poleg tega kefir vsebuje večje število različnih vrst zdravih bakterij, je boljši za prebavila, aktivne kvasovke, ki jih najdemo v kefirju, pa imajo tudi večje prehranske koristi kot tiste v jogurtu, poroča Healthline.

Stranski učinki kefirja in kdo ga ne sme uživati 

Čeprav uživanje kefirja prinaša številne koristi za zdravje, so možni tudi nekateri stranski učinki. Sem sodijo zaprtje in trebušni krči, največkrat pa jih ljudje občutimo že po prvem zaužitju kefirja. 

Poleg tega velja, da je kefir varen za otroke, stare od enega do pet let, vendar se morate najprej posvetovati s svojim pediatrom ali splošnim zdravnikom. 

Otroci, mlajši od enega leta, ne smejo uživati mlečnih izdelkov iz kravjega mleka, dovoljeno pa jim je materino mleko, ki vsebuje naravne probiotike. 

Tudi ljudje z avtoimunskimi boleznimi naj se pred uživanjem kefirja posvetujejo s svojim zdravnikom. Čeprav so bakterije v kefirju koristne za ljudi z močnim imunskim sistemom, lahko povečajo okužbe ali poslabšajo stanje pri tistih, katerih imunski sistem ni v ravnovesju.

Vir: miss7zdrava