Če pogledamo statistiko in izvzamemo nesreče kot neposredni vzrok smrtnosti ter kajenje in alkohol kot rizična dejavnika, so kronične nenalezljive bolezni odgovorne za več kot 80 odstotkov vseh smrti. Zaradi dolgotrajnega poteka in pogosto hude prizadetosti povzročajo tudi veliko družbeno breme. Zaradi tega dolgoživost ne pomeni samo, da dodamo leta življenju, pač pa je nujno potrebno dodati življenje letom, saj ima le tako daljše življenje dodano vrednost. 

Ker je sama starost neposredni dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni, je eden izmed največjih izzivov, kako začetek teh bolezni zamakniti na čim kasnejše obdobje v življenju. Moderna aplikativna znanost nam omogoča razumevanje molekularnih mehanizmov, ki so vključeni v kronična obolenja in zaradi katerih se staramo, hkrati pa imamo priložnost za razvoj strategij, s pomočjo katerih bomo te procese ublažili in morda v določenih primerih celo pozdravili.

Najpogostejše kronične nenalezljive bolezni so srčno–žilne bolezni, rakava obolenja, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal in nekatere duševne bolezni. Te bolezni prizadenejo različna tkiva in organske sisteme, vendar imajo na celičnem nivoju veliko skupnih imenovalcev. Izguba inzulinske občutljivosti in kronično povišane koncentracije hormona inzulina, kronično sistemsko vnetje in nepravilnosti v delovanju mitohondrijev, tj. majhnih organelov znotraj celice, ki jih imenujemo tudi celične elektrarne, saj proizvajajo več kot 90 odstotkov energije v našem telesu, so skupna značilnost praktično vseh kroničnih obolenj. 

Poleg tega je treba poudariti, da sama debelost in prekomerna telesna masa močno povečata tveganje za incidenco katere koli izmed naštetih bolezni. Čeprav pri vzrokih za te procese igra vlogo genetska komponenta,  je veliko pomembnejši vpliv epigenetike oziroma življenjskega sloga, nad katerim imamo sami največji nadzor. 

Lahko bi rekli, da se vse začne s hrano. Prehrana je intimno povezana z vsemi procesi, ki se v našem telesu odvijajo konstantno, tako ob jedi kot tudi takrat, kadar ne jemo. Organizmu zagotavlja esencialna hranila – gradbeni material in energijo, obenem pa zaščitne snovi, ki ga varujejo pred nevarnostmi iz zunanjega sveta in s pomočjo katerih postane na zunanje dražljaje bolj odporen. Vse, kar jemo, posredno ali neposredno učinkuje na naš organizem in prehrana je eden izmed najmočnejših dejavnikov, ki vplivajo na izražanje genov, čigar aktivnost se odraža v prisotnosti ali odsotnosti bolezenskih stanj. Ta proces se začne že v zarodku, še preden se rodimo in prehrana staršev in starih staršev neposredno vpliva na zdravje potomcev in verjetnost za nastanek bolezni. 

Prehranjevanje ne vpliva samo na človekove fiziološke in kognitivne lastnosti, temveč tudi na njegovo samopodobo, samozavest in samospoštovanje, vsi ti dejavniki neposredno vplivajo na kakovost življenja. Optimalna dieta je za nekega posameznika vedno odvisna od številnih dejavnikov, zato je ne moremo posplošiti in kvantificirati s številkami, ki bi ustrezale vsem ljudem. Lahko pa jo opišemo kot funkcijo kakovosti živil, ki so bogata s hranili, vsebujejo zaščitne komponente in imajo obenem primerno energijsko gostoto. Naše telo vsak trenutek opravlja številne procese, v katere je neposredno vključena razpoložljivost hranil in energije.

Prioriteta organizma je zmeraj kratkoročno preživetje, medtem ko so ostale funkcije, kot sta reproduktivna sposobnost in dolgoročno zdravje, sekundarnega pomena. Kadar zmanjka določenih hranil in energije ali pa se pojavi neodzivnost naših celic za asimilacijo, se začnemo pospešeno starati. Na drugi strani je presežek energije prav tako velik problem in toksičen za naše telo. Organizem se kronični izpostavitvi presežka hrane odzove z obrambnimi mehanizmi, katerih posledica je t. i. presnovni sindrom, ki je katalizator za vsa kronična obolenja.

V 21. stoletju skoraj ves svet živi v »debelilnem« okolju, ki ga opredeljujeta na eni strani energijsko gosta, visoko kalorična hrana, v katerih naše brbončice in naši možgani naravnost uživajo in je povrh vsega še zelo poceni ter na drugi strani življenjske razmere, ki nam omogočajo varčevanje energije na vsakem koraku, saj lahko s pomočjo transporta, interneta in drugih modernih tehnologij praktično vse aktivnosti opravimo iz naslonjača. Na tak način je seveda tudi veliko lažje naročiti že pripravljeno hrano, kot pa uporabiti energijo in čas, da obrok pripravimo sami z izbranimi in kakovostnimi sestavinami. 

Na jedilniku povprečnega Slovenca danes večino hrane predstavljajo izdelki, ki so že pripravljeni v restavracijah ali predpripravljeni za konzumacijo v trgovinah in zato ponujajo ugodno rešitev za natrpan vsakdanjik, v katerem živimo. Takšna hrana ima visoko energijsko gostoto, a je običajno revna s hranili in vsebuje snovi, ki se uporabljajo za ohranjanje svežine, preprečujejo pokvarljivost, izboljšujejo okus in tudi videz jedi. Hrana, ki vsebuje kombinacijo sladkorjev, izoliranih rastlinskih in živalskih beljakovin, prečiščenih rastlinskih olj in živalskih maščob ter predelanih žit, polno soli, ojačevalcev okusov in konzervansov je žal v zadnjih desetletjih postala prva izbira na naših krožnikih in iz jedilnika izrinila tradicionalne jedi in živila, ki so jih naši stari starši uživali in za katera smo evolucijsko najboljše prilagojeni. 

Prehranjujemo se neredno, uživamo preveč nasičenih živalskih maščob in premalo rib, premalo zelenjave, porcije na krožnikih pa so prevelike. Uživamo tudi preveč alkohola in sladkih pijač ter poživil. V jedilnike vključujemo preveč polpripravljene, gotove oziroma instant jedi, ki so seveda z vidika hranilne vrednosti osiromašene, po drugi strani pa energijsko goste in hiperpalatibilne. Na naših jedilnikih prevladujejo sladki pekovski in slaščičarski izdelki in izdelki iz testa, ki v resnici nimajo veliko skupnega s polnozrnatimi in intaktnimi žitaricami kljub temni barvi izdelka, ki nakazuje polnovrednost. Tudi ponudba sadnih sokov, ki na zelo hiter način doprinesejo k energijskemu presežku, vsebujejo pa zanemarljive deleže hranil, je še vedno prepogosta. Na žalost takšen način prehranjevanja postaja tudi normativ pri otrocih in mladostnikih.

Da je takšna hrana na dolgi rok seveda škodljiva za naše zdravje, nam pove že zdrava kmečka pamet in za to ne potrebujemo nobene dvojno slepe s placebom kontrolirane randomizirane klinične študije. Seveda pa take raziskave obstajajo in študija za študijo potrjujejo dejstvo, da predelana, energijsko gosta in s hranili revna hrana zelo močno pospešuje nastanek kroničnih bolezni. 

Po drugi strani pa skoraj ne obstaja znanstvena raziskava, ki ne bi potrdila ugodnega učinka uživanja raznovrstne zelenjave in sadja na naše zdravje in tudi izboljšanje markerjev, ki nakazujejo začetek ali potek kroničnih bolezni. Prav tako je uživanje stročnic, rib in polnovrednih žitaric pozitivno povezano z incidenco kroničnih obolenj, ne glede na to, ali gre za diabetes, kardiovaskularne bolezni ali demenco. 

Mediteranski tip prehrane, ki temelji na nepredelanih živilih tako rastlinskega kot živalskega izvora ter s polifenoli bogatim olivnim oljem in rdečim vinom v zmernih količinah, je glede na trenutno razumevanje prehrane varen, učinkovit in tudi zelo okusen način, kako se z močjo hrane upiramo naravnemu procesu staranja, ki vodi v kronična obolenja in zmanjšuje kakovost življenja.

Poleg ustrezne prehrane je seveda ključnega pomena fizična aktivnost, saj smo ljudje nenazadnje ustvarjeni za gibanje, na kar pa v sodobnem okolju vedno bolj pozabljamo. Redna fizična aktivnost poleg povečane porabe energije izboljša tudi kardio-respiratorni sistem in obenem stimulira sintezo mišične mase. 

Slednja igra izjemno zaščitno vlogo, saj spodbuja tvorbo protivnetnih molekul miokinov, izboljša antioksidativne telesne sisteme in poleg biomehanske zaščite nudi tudi biokemično zaščito organizma pred boleznimi, ki so povezane s previsokim vnosom energije, kot je debelost. Med vsemi oblikami debelosti je za zdravje najbolj ogrožajoča t. i. sarkopenična debelost, kjer imajo posamezniki upad mišične mase in hkrati povečano količino telesnega maščevja in dokazano je, da telesna aktivnost in s tem povezano ohranjanje mišične mase preprečuje takšno obliko debelosti in nas varuje pred kroničnimi boleznimi.

dr. Leon Bedrač, univ. dipl. kem.