"Naša prehrana mora biti uravnotežena v skladu s smernicami zdrave prehrane," nam priporoča stroka. To pomeni, da bi morali biti naši obroki sestavljeni iz vsega po malem: obilice zelenjave, nekaj manj sadja, žit, ki naj bodo čim manj predelana, krompirja, riža, testenin in mesa. Tako telesu vsakodnevno zagotovimo optimalen vnos beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov. Osnovni cilj prehranjevanja je torej organizem oskrbeti z vsemi hranilnimi snovmi, ki jih potrebuje za normalno delovanje. Pri tem se ne smemo osredotočati zgolj na sestavo in količino živil, ki jih damo na krožnik, temveč je ključnega pomena tudi kakovost te hrane. 

Če hočemo zdravo in dobro živeti, moramo staviti na uravnotežene in zdrave obroke. A kaj je dandanes sploh več zdravo? Enoznačnega odgovora na to vprašanje ni, saj je izjemno težko biti z gotovostjo prepričan, da je bil določen izdelek resnično podvržen strogim varnostnim standardom in nikoli v času pridelave ali predelave ni bil podvržen nikakršnim kemičnim snovem. Še najbolj se pridevniku 'zdravo' pri prehrani najbrž približamo, če jo kupimo na kakšni okoliški kmetiji ali pa smo pri nakupu pozorni na posebne oznake kmetijskega ministrstva, ki zagotavljajo lokalno poreklo in visoke varnostne standarde. 

Zakaj je pomembno staviti na hrano iz domačega okolja?

Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila tudi višjo hranilno vrednost in vsebujejo manj pesticidov. Hranilna vrednost plodu namreč začne padati od trenutka, ko je plod odrezan od svojega vira hrane in vode ter mora zaradi tega začeti uporabljati lastne zaloge. Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta pobrana v optimalni zrelosti, pridelki iz tujine pa so potrgani pred tehnološko zrelostjo in kasneje umetno dozorijo med prevozom in skladiščenjem. Hrana, pridelana v naši bližini, pa je obrana le dan ali dva, preden konča na našem krožniku. Zaradi bližine pridelave tako ni treba uporabljati konzervansov, kar je pomemben dejavnik zagotavljanja boljšega splošnega zdravja. 

Hrana, ki je pridelana in predelana v lokalnem okolju in podvržena strogim nadzorom kakovosti, ima praviloma višjo hranilno vrednost in večjo vsebnost vitamina C, saj je imela več časa, da je dozorela in bila obrana v pravem času, zaradi kratke poti od njive do krožnika pa je večja tudi vsebnost vitaminov A, B in E. Pomembno se je zavedati, da je hrana, pripeljana iz sosedne vasi, bolj sveža od tiste, ki za pot porabi tisoče kilometrov preko oceana, a velja ob tem imeti v mislih, da je načelo lokalnosti vezano zgolj na kraj pridelave, ne pa tudi na njen način (uporaba pesticidov, gnojil ...). Zagotovo pa velja, da manj ko je korakov med izvorom hrane (njivo) in vašim krožnikom, manj je možnosti za različne vplive (kvarljivost, nižja hranilna vrednost, okus, aromatičnost ...) na hrano.

Ne gre le za sadje in zelenjavo

 Številni pojem 'zdrava prehrana' v povezavi z lokalno hrano pogosto povežejo zgolj z najbolj zdravima kategorijama prehranske piramide: sadjem in zelenjavo. A dejansko ta zajema tudi pridelke in izdelke iz perutninskega, govejega in prašičjega mesa ter mleko in mlečne izdelke. Slovenija ima namreč odlične pogoje za okolju prijazno kmetovanje, ki je zaradi majhnih obdelovalnih površin neintenzivno, tradicionalno in bolj trajnostno, vse to pa ugodno vpliva na kakovost hrane, ki jo proizvedemo. A še prej je pomembno, da se živali prehranjujejo s kakovostno krmo. Živali na slovenskih kmetijah so praviloma krmljene z zelo kakovostno krmo, ki je pripravljena v optimalnem času, vsebuje vsa potrebna hranila in je primerno skladiščena. Pomembna prednost lokalnega mesa so tudi krajše transportne poti, ki zmanjšujejo tveganje poškodb živali med prevozom, izpostavljenost zunanjim vplivom, stresu in dehidraciji. Vse to namreč predstavlja veliko prednost v primerjavi z uvoženim mesom iz tujih držav, pri katerem navadno ni znano, v kakšnih pogojih je potekala reja. 

Poznavanje izvora hrane, ki jo vsakodnevno zaužijemo in ponudimo svojim najbližjim, bi nam moralo biti osnovno vodilo prehranjevanja. Raziskava, narejena med prebivalci Slovenije, z naslovom Prehrambene navade odraslih Slovencev z vidika varovanja zdravja je pokazala, da sta pred nakupom živila najpogosteje preverjeni dve informaciji na deklaraciji živila, in sicer: rok trajanja in cena izdelka. Sledijo ime proizvajalca in blagovna znamka, zatem pa šele država, v kateri je bilo živilo proizvedeno oz. pridelano. Kadar kupujemo hrano, bi se morali najprej vprašati, iz kje izvira določen proizvod, kako je bil pridelan in kako je prišel na naš krožnik. Le s temi informacijami se namreč lahko prepričamo o kakovosti ponudbe, ki posredno vpliva tudi na naše zdravje. 

Prisluhnimo naravi

Ob tem velja upoštevati tudi povezanost z naravnimi cikli. Naši predniki so namreč živeli v sožitju z letnimi časi. To pomeni, da so točno vedeli, kdaj je sezona češenj, bučk, paradižnika, danes pa nam ponudba v trgovskih centrih praktično skozi vse leto zagotavlja vse, kar si zaželimo, zato smo kar malo pozabili na naravo in njen ritem. Na prvi pogled s tem seveda ni nič narobe, a če vemo, da ljudje v preteklosti skorajda niso poznali sodobnih civilizacijskih bolezni, kot so diabetes, debelost, srčno-žilna obolenja, motnje hranjenja, bi se bilo morda dobro ponovno vrniti k osnovam in uživati v sožitju z naravnim ritmom. Sveža sezonska hrana je namreč polna antioksidantov, ki našemu telesu zelo koristijo, saj lovijo proste radikale in nam zagotavljajo vitalnost.