Prekinitveni post: nova raziskava odpira vprašanja

Nova raziskava kaže precej bolj zapleteno sliko. Pri določenih oblikah časovno omejenega hranjenja se namreč ključni presnovni in kardiovaskularni kazalci sploh ne spremenijo.

Kot poroča ScienceAlert, so raziskovalci z nemškega inštituta DIfE v raziskavo vključili 31 žensk s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Preizkusili so dve različni časovni okni prehranjevanja: od 8. do 16. ure ter od 13. do 21. ure. Gre za obliko intermitentnega posta, imenovano časovno omejeno hranjenje. Udeleženke so jedle enako kot običajno, kar pomeni, da je bil njihov skupni dnevni vnos kalorij nespremenjen.

Po dveh tednih so sicer izgubile nekaj telesne teže, vendar, kot piše ScienceAlert, pričakovani učinki, kot so nižji krvni sladkor, nižji krvni tlak ali nižji holesterol, niso bili zaznani. Raziskovalci zato opozarjajo, da bi lahko bili pozitivni učinki iz preteklih študij posledica zmanjšanja kalorij, ne pa samega skrajšanega časovnega okna prehranjevanja.

Po navedbah ScienceAlert, raziskovalci v skoraj izokaloričnem poskusu niso opazili nobenih izboljšav presnovnih parametrov. To pomeni, da samo premik časa obrokov, brez zmanjšanja kalorij, morda ne prinaša koristi, ki jih pogosto pripisujemo intermitentnemu postu.

Raziskava je pokazala, da je čas prehranjevanja vplival na cirkadiani ritem udeleženk. Njihova notranja ura, ki med drugim uravnava tudi prehod v spanje, se je premaknila glede na izbrani TRE urnik. To dodatno potrjuje, da lahko prehranjevanje ob določenih urah vpliva na biološke procese, kar bi lahko pojasnilo, zakaj je pozno prehranjevanje povezano z večjim tveganjem za zdravstvene težave. Biologinja in nutricionistka Olga Ramich poudarja, da morajo ljudje, ki želijo izboljšati metabolizem ali izgubiti težo, upoštevati ne le uro, temveč tudi energijsko ravnovesje, torej dejanski vnos kalorij.

Kot poroča ScienceAlert, raziskovalci želijo nadaljevati preučevanje razmerja med časom prehranjevanja in količino zaužitih kalorij. Možno je, da bi časovno omejeno hranjenje imelo večji vpliv v pogojih, kjer je vnos kalorij zmanjšan. Trenutno pa ostaja jasno, da se rezultati med študijami močno razlikujejo, saj se razlikujejo tudi prehranski režimi, trajanje raziskav in merjeni kazalci. Raziskovalci zaključujejo, da je omejevanje kalorij ključni dejavnik za izboljšanje presnovnih kazalcev, medtem ko vloga časovnega okna prehranjevanja ostaja odprto vprašanje, ki zahteva dodatne študije.

Vir: ScienceAlert