Je dvoletna rastlina iz družine križnic (Brassicaceae). Je bolj trpežna od zelja in bolje prenaša visoke temperature in sušo ter nizke temperature in zmrzal. Zato je idealna za gojenje v našem podnebju, kjer brez težav prezimi.

Hranilna vrednost

Na trgu je prisoten v vseh letnih časih, vendar spada med zimsko zelenjavo in je tako najokusnejši in hranilno najbolj bogat pozimi. Ohrovt pogosto imenujemo 'kralj kalcija', je pa tudi bogat vir vitamina A, vitamina C, železa, luteina in prehranskih vlaknin.

Vsebuje velike količine kalija, je sedemkrat bolj bogat z betakarotenom kot brokoli in celo enajstkrat bogatejši z luteinom.

Vpliv na zdravje

V ljudskem zdravilstvu so sveže liste ohrovta polagali na boleče sklepe in razjede, sok pa so dajali ljudem z želodčnimi težavami.

Zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin se ohrovt priporoča tudi ljudem s slabšim odvajanjem blata.

Visoka vsebnost kalija ga uvršča v skupino živil, ki se priporočajo osebam z visokim krvnim tlakom.

Vitamin A in lutein, ki ju je veliko v ohrovtu, sta priznana kot hranili, ki varujeta zdravje oči.

Zaradi visoke vsebnosti kalcija lahko ohrovt sodeluje pri ohranjanju zdravih kosti.

Zaradi nizke kalorične vrednosti in visoke vsebnosti vode ima ohrovt nizko energijsko gostoto. Številne raziskave so pokazale, da obogatitev prehrane z živili z nizko energijsko gostoto spodbuja izgubo odvečne telesne mase.

Še ena prednost ohrovta pred drugo zeleno listnato zelenjavo, kot je špinača, je ta, da vsebuje majhno količino oksalatov, snovi, ki jo naravno najdemo v nekaterih rastlinah in lahko prepreči absorpcijo mineralov.

Ohrovt lahko dodajamo juham in enolončnicam, pogosto ga pripravljamo v kombinaciji s krompirjem in ječmenom. Ohrovt lahko začinimo s česnom, olivnim ali sezamovim oljem, limoninim sokom, cimetom, ribezom ali popraženimi pinjolami.

Povzeto po adiva.hr