Po 50. letu teh pet živil ni priporočljivo jesti vsak dan: strokovnjaki opozarjajo na njihove učinke

Zato postaja še pomembneje, da izbiramo živila, ki telesu zagotavljajo dovolj hranil, hkrati pa ne pretiravamo s sladkorjem, soljo in manj zdravimi maščobami. To ne pomeni, da se moramo po 50. letu odpovedati najljubšim jedem. Pomembno pa je, da nekaterih živil ne uživamo vsak dan oziroma da jih uživamo le občasno. Med njimi je pet skupin, ki jih strokovnjaki posebej izpostavljajo zaradi njihove sestave in povezave z različnimi zdravstvenimi tveganji.

Salame, šunka, slanina, hrenovke in klobase so za marsikoga običajen del zajtrka ali večerje. Toda predelano meso pogosto vsebuje veliko soli, nekatere vrste pa tudi precej nasičenih maščob. Še pomembnejše je, da je redno uživanje predelanega mesa povezano z večjim tveganjem za raka debelega črevesa in danke. Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji je predelano meso uvrstila v skupino 1, kar pomeni, da obstajajo zadostni dokazi, da povzroča raka pri ljudeh. To ne pomeni, da bo vsak, ki poje sendvič s salamo, zbolel, temveč da tveganje narašča z večjo količino zaužitega predelanega mesa. Po 50. letu je zato smiselno, da salame in druge mesne izdelke pogosteje zamenjamo z ribami, jajci, stročnicami ali manj predelanim mesom.

Gazirane sladke pijače, energijski napitki, sladkani ledeni čaji in sadni napitki so lahko pomemben vir dodanega sladkorja. Ker jih zaužijemo hitro in pogosto ne povzročijo enakega občutka sitosti kot trda hrana, lahko z njimi zaužijemo precej dodatnih kalorij. Redno pitje sladkih pijač je povezano z večjim tveganjem za povečanje telesne mase, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca in ožilja. Prekomeren vnos sladkorja lahko prispeva tudi k presnovnim težavam, ki so povezane z zamaščenostjo jeter. Po 50. letu je zato dobro, da večino časa pijemo vodo, mineralno vodo ali nesladkan čaj. Tudi sadne sokove je bolje uživati zmerno, saj lahko vsebujejo veliko naravnih sladkorjev, celo sadje pa nam poleg tega zagotavlja vlaknine.

Čips, slane palčke, krekerji, instantne juhe, gotove omake in številni pripravljeni obroki lahko vsebujejo veliko soli. Težava je, da se sol pogosto skriva tudi v živilih, za katera ne bi pričakovali, da je je toliko. Prevelik vnos soli lahko prispeva k zvišanemu krvnemu tlaku, ki je eden pomembnih dejavnikov tveganja za srčni infarkt in možgansko kap. Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča manj kot pet gramov soli na dan, kar vključuje tudi sol, ki jo že vsebujejo kupljena živila. Namesto rednega poseganja po slanih prigrizkih lahko izberemo nesoljene oreške, sveže sadje, zelenjavo ali navaden jogurt. Pri nakupu pripravljenih živil pa je smiselno preveriti vsebnost soli na deklaraciji.

Kolači, piškoti, rogljički, sladke žitne ploščice in druge sladice pogosto združujejo večje količine sladkorja, bele moke in nasičenih maščob. Če jih uživamo pogosto, lahko prispevajo k presežku kalorij, povečanju telesne mase in slabšemu presnovnemu zdravju. Po 50. letu je pomembno tudi, da prehrana zagotavlja dovolj hranil, ki jih telo potrebuje za ohranjanje mišic, kosti in splošnega zdravja. Če sladice pogosto nadomeščajo bolj hranljive obroke ali prigrizke, lahko prehrana postane manj uravnotežena. To ne pomeni, da se moramo odpovedati kosu torte ob posebni priložnosti. Bolj pomembno je, da sladice niso vsakodnevna navada. Za malico lahko pogosteje izberemo sadje, navaden jogurt, skuto ali manjšo pest oreškov.

Pomfrit, ocvrto meso, ocvrti sir, krofi in druga pogosto ocvrta živila so lahko bogati z energijo, nasičenimi maščobami in soljo. Če jih uživamo pogosto, lahko prispevajo k povečanju telesne mase in slabšemu zdravju srca in ožilja. Posebno pozornost je treba nameniti nasičenim maščobam, ki jih najdemo tudi v maslu, mastnih mesnih izdelkih, mastnih kosih mesa, smetani in nekaterih industrijsko pripravljenih izdelkih. Ameriško združenje za srce priporoča, da nasičene maščobe čim pogosteje nadomeščamo z nenasičenimi maščobami, ki jih najdemo v oljčnem olju, oreških, semenih in ribah. To ne pomeni, da so vsa živila z maščobami škodljiva. Maščobe so pomemben del uravnotežene prehrane, pomembno pa je, katere izbiramo in v kakšnih količinah.

Staranje samo po sebi ne pomeni, da moramo iz prehrane izločiti določena živila. Pomembno je predvsem, da telesu zagotovimo dovolj kakovostnih beljakovin, vlaknin, vitaminov in mineralov. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da se po 40. letu začne postopoma zmanjševati obseg puste telesne mase, predvsem mišičja. Zato je po 50. letu še posebej pomembno, da uživamo kakovostne vire beljakovin in smo redno telesno dejavni, tudi z vajami za mišično moč.

Na jedilniku naj bodo zato pogosto zelenjava, sadje, stročnice, polnozrnata žita, oreški, ribe, mlečni izdelki in drugi kakovostni viri beljakovin. Takšna prehrana pomaga zagotavljati hranila, ki jih telo potrebuje, in podpira zdravje tudi v poznejših življenjskih obdobjih. Najpomembnejše ni, da po 50. letu nikoli več ne pojemo salame, sladice ali ocvrtega krompirčka. Pomembno je, da teh živil ne uživamo vsak dan in da večino prehrane sestavljajo hranilno bogata, čim manj predelana živila.

Viri: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), American Heart Association, AARP, European Food Safety Authority (EFSA), NHS