Gre za nenehen ples, ki je natančno reguliran in dobro koordiniran s številnimi signalnimi molekulami. Glavni »plesalci« v tem plesu so mikroorganizmi v našem prebavnem traktu, ki jih je po najnovejših ocenah znanstvenikov vsaj toliko, kot je naših celic – verjetno pa še več – in so najgosteje naseljeni v našem črevesju. Skupek vseh mikroorganizmov imenujemo mikrobiota, ki skupaj s celotnim genomom mikroorganizmov predstavlja mikrobiom. Komunikacija med možgani in črevesjem je večino časa nezavedna, čeprav jo vsake toliko lahko začutimo, na primer ko nas boli trebuh, nas napenja v črevesju ali pa nam neka hrana zelo tekne in vzbudi v nas prijetne občutke, ki jih občutimo po vsem telesu. Naš prebavni sistem tako posredno vpliva na naše razpoloženje, naše misli in posledično na naša dejanja. Črevesje in možgani tvorijo biološko entiteto, ki ima več enot, kot so prebavni organi, endokrine žleze in možgani, med njimi pa poteka dvosmerna komunikacija po živčnem sistemu in živčnih prenašalcih, hormonih in različnih metabolitih.

Prvi antidepresivi so bili antibiotiki

Prva antidepresiva, ki so ju razvili v 50. letih prejšnjega stoletja, sta Isoniazid in Iproniazid, antibiotika iz skupine hidrazidov, ki so ju uporabljali za zdravljenje tuberkuloze. Nepričakovani stranki učinki jemanja teh antibiotikov pri pacientih so se kazali kot večja vitalnost, boljši spanec, občutek evforije, povečan apetit in večje zanimanje za socialne stike. Učinek je bil izrazitejši pri jemanju Iproniazida, zato se je pojavilo zanimanje za njegovo uporabo pri zdravljenju depresije. S kliničnimi študijami so antidepresivno delovanje povezali z njegovo sposobnostjo zaviranja encimov monoaminske oksidaze, s čimer se je v možganih povečala količina živčnih prenašalcev iz skupine monoaminov, kot so noradrenalin, serotonin in dopamin. Posledica tega je bil nastanek t. i. monoaminske hipoteze o depresiji, na kateri še danes sloni farmakološko zdravljenje duševnih motenj. Takrat ni nihče pomislil, da bi lahko k antidepresivnemu učinkovanju pripomoglo protimikrobno delovanje zdravila. 

Skoraj sedemdeset let kasneje nam raziskave na področju nevroznanosti in razumevanje človeškega mikrobioma razkrivajo tesno povezavo med možgani in črevesjem, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravja možganov in regulaciji stresnega odziva. S pojavom modela, ki temelji na povezavi med možgani, črevesjem in mikrobioto, smo se tako nezavedno vrnili na začetek raziskav na področju psihofarmacije. Glavni regulator te osi je črevesna mikrobiota, sestavljena iz nekaj ducat bilijonov mikroorganizmov, ki komunicirajo drug z drugim in gostiteljem, to je človeškim telesom. Črevesna mikrobiota opravlja številne presnovne in regulatorne funkcije ter vpliva na možgane in naše vedenje po osi mikrobiota–črevesje–možgani. Ta predstavlja dvosmerno komunikacijo med osrednjim živčnim sistemom in prebavnim traktom. Sestavljena je iz več poti, avtonomnega živčevja, imunskega sistema, nevroendokrinega sistema, živčnih prenašalcev in presnovnih produktov mikrobov. Odkrivanje povezave med črevesnim mikrobiomom in osrednjim živčnim sistemom predstavlja spremembo paradigme v nevroznanosti, ki vpliva na naše razumevanje patofiziologije s stresom povezanih motenj in njihovega zdravljenja. Najpogostejši motnji v tem kontekstu sta tesnobnost (anksioznost) in depresija, njuna pojavnost pa vsako leto globalno narašča. Zaradi družbene stigme veliko posameznikov, ki trpijo za temi duševnimi motnjami, ne poišče pomoči in zdravljenja ali pa se ne odziva na tradicionalne oblike zdravljenja.

Vpliv prehrane na črevesno mikrobioto 

Črevesni mikrobi lahko vplivajo tudi na t. i. os hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza, ki regulira sproščanje stresnega hormona kortizola. To je eden izmed nevrobioloških mehanizmov duševnih motenj. Z obravnavanjem teh mehanizmov z vidika črevesne mikrobiote se odpirajo nove terapevtske možnosti zdravljenja depresije in tesnobnosti. Najobetavnejša načina modulacije mikrobiote v terapevtske namene sta uporaba psihobiotikov in fekalna mikrobiotska transplantacija. Psihobiotiki predstavljajo zunanje intervencije, kot so vnos probiotikov in prebiotikov, prehrana in fizična aktivnost, ki povzročijo pozitivne spremembe v duševnem zdravju z modulacijo črevesnega mikrobioma. Fekalna mikrobiotska transplantacija pa po drugi strani predstavlja modulacijo črevesne mikrobiote z vnosom fekalne mikrobiote ustreznega darovalca v prejemnika. Gre za dve obetavni terapevtski možnosti, ki sta trenutno še v povojih in predmeta različnih raziskav. Vseeno pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da je najpomembnejši in najbolj preverjen način spreminjanja mikrobiote prilagajanje naše prehrane. Že kratkotrajne spremembe v prehrani, ki trajajo samo 24 ur, lahko izrazito spremenijo sestavo črevesne mikrobiote ter raven bakterij in njihovih presnovnih produktov, kot so kratkoverižne maščobne kisline, ki blagodejno vplivajo na zdravje. Pri tem je zelo pomembna kvaliteta prehrane, saj tipična moderna prehrana z veliko vsebnostjo nasičenih maščob in trans-maščobnih kislin, predelanih živil in sladkorja močno zmanjša koncentracijo bakterij, ki sintetizirajo acetat, propionat in butirat, ter poveča koncentracijo bakterij, ki so patogene in povečajo vnetni odziv. Na drugi strani pa mediteranska prehrana, ki vsebuje različno zelenjavo, sadje, olivno olje, ribe, stročnice in polnovredna žita, poveča tvorbo teh protivnetnih kratkoverižnih maščobnih kislin in tako preventivno deluje proti depresiji in anksioznosti. 

Tudi ostali elementi modernega življenjskega sloga, kot so fizična neaktivnost, stres, toksini v okolju in tudi pretirana uporaba protibakterijskih sredstev in antibiotikov tako v prehrani kot v obliki zdravil, zmanjšajo število koristnih mikrobov, ki pripomorejo k našemu fizičnemu, duševnemu in čustvenemu zdravju. Pomanjkanje teh mikrobov lahko ima zdravstvene posledice, medtem ko lahko uporaba določenih probiotikov in prebiotikov pomaga občutno izboljšati simptome. 

Za konec

Področje zdravljenja bolezni, ki so povezane z našim emocionalnim stanjem, je v zadnjem desetletju doživelo pravo malo renesanso, in čeprav so raziskave še v povojih ter določena vprašanja še vedno ostajajo neodgovorjena, lahko že danes uporabimo preliminarno znanje in predvsem prevzamemo odgovornost za svoje zdravje. Eden izmed najpomembnejših modulatorjev naše črevesne mikrobiote je namreč popolnoma odvisen od nas samih – to je naš življenjski slog. V središču tega je naša prehrana, saj obstaja veliko naravnih virov probiotikov in prebiotikov, s katerimi lahko izboljšamo svoje zdravje na vseh ravneh, tudi duševni.

dr. Leon Bedrač, univ. dipl. kem.