Zanimivo je, da si mnogi napačno razlagajo izraz zaprtje, saj mislijo, da je to težava že, če en dan ne gremo na stranišče. Vendar pa je normalna dinamika praznjenja črevesja lahko od 2-3 krat na dan do 2-3 krat na teden, odvisno od osebe do osebe. Kljub temu je zaradi sodobnega življenjskega tempa zaprtost postala eden od najpogostejših prebavnih težav ljudi v razvitih državah. Čeprav pomanjkanje telesne aktivnosti, izpostavljenost stresu, uporaba nekaterih zdravil ali zanemarjanje potrebe po praznjenju črevesja bistveno pripomorejo k problemu nepravilnega gibanja črevesja, se zdi, da je glavni vzrok za zaprtje v tem, kaj jemo ali česa ne jemo. Namreč, raziskave kažejo, da tipična zahodna prehrana v povprečju zagotavlja le po 15 g vlaknin, v prehrano pa je treba vsak dan vključiti vsaj 25 g vlaknin.
 
Če imate težave z nerednim odvajanjem blata, predlagamo, da si pomagate z naslednjimi 8 živili:  

1. Slive 

Slive so stoletja imele sloves odvajala, in prav je tako. To sladko sadje namreč vsebuje tri zelo pomembne sestavine za redno prebavo: netopne in topne prehranske vlaknine in sorbitol. Netopne vlaknine se v telesu ne prebavijo in pospešijo prebavo z vezanjem vode in ustvarjanjem večje količine blata. Topne vlaknine pa se popolnoma razgradijo in prispevajo k normalni prebavi s spodbujanjem rasti dobrih bakterij v črevesju in s tem povečanjem volumna blata - čim več je blata, hitrejši je njegov prehod skozi črevesje. Sorbitol pa deluje kot osmotsko odvajalo in skupaj z vlakninami prispeva k normalni prebavni funkciji. Slive so tako učinkovite pri svoji nalogi, da je celo Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pritrdila, da prispevajo k normalnemu delovanju prebavnega sistema. Da bi dosegli dober učinek, je treba dnevno zaužiti 100 g sliv.  

2. Lanena semena 

Ena žlica lanenih semen zagotavlja skoraj 3 g topnih in netopnih vlaknin, zato jim pripisujejo odvajalni učinek. Najboljši del zgodbe pa je, da je lanena semena zelo enostavno vključiti v svojo dnevno prehrano: dodajte jih na primer v ovseno kašo, testenine, solato ali v najljubši smoothie. Za najboljše rezultate uporabite mleta lanena semena. 

3. Ovsena kaša 

Ovsena kaša je idealno živilo za dobro prebavo, saj ponuja enake količine obeh vrst vlaknin: pol skodelice ovsene kaše vam bo tako zagotovilo približno 2 g netopnih in 2 g topnih vlaknin. V sodelovanju dotične vlaknine mehčajo blato, mu dajo volumen in omogočajo lažji prehod skozi prebavni sistem. 

4. Kokice 

Ti najljubši prigrizki so zelo enostaven in zabaven način za povečanje vnosa vlaknin: 3 skodelice kokic v samo 90 kalorijah zagotavljajo več kot 3 g vlaknin. Da bi občutili največjo korist kokic, jih prepražite v čim manj olja in bodite pozorni na dodajanje soli.  

5. Sok aloe vere 

Tropska rastlina aloe vera je v ljudski medicini že tisočletja igrala pomembno vlogo. Na primer, stari Egipčani so jo uporabljali za zdravljenje kožnih bolezni, prebivalci grškega in rimskega imperija pa so jo veliko uporabljali kot zdravilo za poškodbe, opekline in okužbe. Iz same rastline je bilo izoliranih preko 75 dobrih učinkovin, med njimi tudi odvajalni učinek. Za mehčanje blata je priporočljivo piti pol kozarca soka zjutraj in zvečer 8 do 10 dni.

6. Jogurt 

Med številnimi pozitivnimi učinki probiotikov so tako imenovane dobre bakterije. Znanstvene raziskave kažejo na koristen učinek pri zdravljenju zaprtja. Zato je zaželeno, da so jogurti, obogateni s probiotiki, sestavni del vsakodnevne prehrane.  

7. Mineralna voda z magnezijem 

Mineralna voda je lahko negazirana ali gazirana, če vsebuje mehurčke ogljikovega dioksida. Medtem ko obe vrsti poskrbita za telesne mineralne rezerve, če pa imate težave z zaprtjem posežite po mineralni vodi z mehurčki, ki lajšajo simptome prebavnih težav, celo zaprtja. Poleg tega dotična voda vsebuje magnezij v obliki magnezijevega sulfata. Mineralna voda, bogata s to obliko magnezija, ima tudi odvajalni učinek, vendar pazite, da jo pijete zmerno.  

8. Stročnice 

Stročnice so na splošno odličen vir vlaknin. V boju proti zaprtju tako posežite po stročnicah, ki zagotavljajo 4 g vlaknin na skodelico kuhane hrane (leča, fižol, grah, čičerika ...).