Z izrazom 'prebavne motnje' označujemo številne simptome, ki se pojavljajo zaradi bolezni zgornjega dela prebavil, na primer zgago, občutek polnega želodca, bolečino, slabost, vetrove in spahovanje. Večina ta izraz uporablja tudi za opis neprijetnega občutka v zgornjem delu trebuha, ki ga zaznajo po preobilnem, mastnem ali zelo začinjenem obroku. Opisane težave se včasih pojavljajo tudi kot posledica stresa, lahko pa so znak peptične razjede, žolčnih kamnov ali zgage.

Kako si lahko pomagamo?

Privoščite si več manjših  obrokov oziroma jejte vsaj trikrat na dan. Izogibajte se hrani in drugim dejavnikom, ki sprožajo težave. Pri prebavnih boleznih je pomembno, da se zavedamo, da je določena hrana na splošno škodljiva, veliko pa je tudi takšnih živil, ki škodijo le nam ali komu drugemu, zato je pomembno, da smo pri hranjenju pozorni. Ob pojavu težav vzemite zdravila za želodec ali prebavo, ki lajšajo težave. Če težave ne kljub 'pravilnemu prehranjevanju' ne izzvenijo, se posvetujete s svojim zdravnikom – nikar si diagnoze ne postavljajte sami. 

Kako lahko preprečimo prebavne motnje?

Z naslednjimi ukrepi lahko prebavne  motnje preprečimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo pogostost.

– Jejte manjše obroke hrane v rednih presledkih. Jejte počasi in pazite, da se ne boste prenajedli. 

– Zadnji obrok zaužijte tri ure pred spanjem, da bo imelo telo dovolj časa za prebavo in počitek. 

– Zmanjšajte količino zaužitega alkohola in kofeina ali pa se jima celo povsem odpovejte.

– Izogibajte se težki, mastni hrani, na primer maslu in cvrtju. 

– Zapisujte si, kaj zaužijete, saj boste tako lažje ugotovili, katera hrana vam povzroča težave. 

– Naučite se obvladati stres, ki pogosto povzroča različne prebavne motnje.

– Poskusite se znebiti odvečnih kilogramov.

– Če je le mogoče, ne jemljite zdravil, ki dražijo želodčno sluznico, denimo aspirina in drugih nesteroidnih protirevmatičnih zdravil. 

Vir: Dr. Miriam Stoppard, Zdravstveni vodnik za vso družino