Vizita.si
ženska v stresu pred prazniki

Prehrana

Predpraznični stres ni le modna muha

Ma.K.
22. 12. 2021 14.02
0

Praznični čas je resda poln topline, bližine, stika z najdražjimi in dobre hrane, a gre tudi za izjemno stresno obdobje, v katerem se že tako hud življenjski ritem še dodatno močno pospeši, saj moramo pred iztekom leta zaključiti vse načrtovane delovne obveznosti, pravočasno nakupiti božična darila, generalno očistiti in lično okrasiti domovanje ter pripraviti praznične pojedine. Že sama misel na tako dolg spisek opravil povzroča stres, ki se vse do vrhunca praznikov samo še poglablja. Kako se mu zoperstaviti in ga ublažiti?

K (pred)prazničnemu stresu v največji meri pripomorejo psihološki pritiski javnosti, ki vzbujajo nerealna pričakovanja brezmejne praznične sreče in veselja. V filmih, oglasih in na plakatih gledamo podobe popolnih družin: zdravih, premožnih, takšnih, ki vse dneve pečejo piškote, krasijo božična drevesca, prepevajo, odpirajo draga darila in se mastijo z dobrotami na bogato obloženih prazničnih omizjih. Prepričani smo, da bi morale biti naše praznične izkušnje vsaj podobne, če že ne enake. Pa pri večini niso bodisi zaradi omejenih finančnih sredstev bodisi zaradi ubijalskih delavnikov v službi ali morda celo obojega. To vodi v jezo, žalost in včasih celo obup. 

Z nastalo situacijo se vsak spopada po svoje: nekateri se še bolj izolirajo od okolice in žalost utapljajo v samoti (in alkoholu), drugi se kljub hudi izčrpanosti na vse pretege trudijo zadostiti standardom popolnosti, neumorno delajo, pospravljajo, čistijo, nakupujejo in kuhajo ter s tem v celoti zanemarijo počitek in tvegajo padec imunske odpornosti ter bolezen v najlepšem delu leta. Na praznične obremenitve ni imun niti naš želodec, ki je obremenjen kar dvojno: tako s hrano, ki je v tem času še posebej sladka in mastna kot tudi s stresom, ki je posledica hektičnega urnika. Ta organ je namreč zelo dobro oživčen, saj je to nujno potrebno za opravljanje zahtevne naloge prebave hrane. Žal pa ima to tudi slabo stran: stres, ki ga prinese predpraznično obdobje in dobra oživčenost lahko hitro pripeljeta do prevelike vzdraženosti želodca in pokvarjenih praznikov.

Med prazniki že tako vzdražen želodec še dodatno obremenimo s kopico hrane in pijače, posledice pa so zgaga, napihnjenost, napenjanje, neprijetno tiščanje ter slabost.
Med prazniki že tako vzdražen želodec še dodatno obremenimo s kopico hrane in pijače, posledice pa so zgaga, napihnjenost, napenjanje, neprijetno tiščanje ter slabost.FOTO: Arhiv naročnika

Zavestno se odpovejte pretiravanju

Tak scenarij lahko preprečimo tako, da že v osnovi ukrotimo pričakovanja, povezana s tem časom. Prazniki bodo zagotovo lepi tudi brez gore okrasja in lučk ter ob povsem vsakdanjih jedeh, zato nima smisla, da stremimo k pretiranim in nedostopnim idealom. Prav tako ni nobene potrebe po nakupu gore daril ne glede na finančne zmožnosti. Tisti, ki nas imajo resnično radi, bodo cenili majhne pozornosti z močno osebno noto, zato si lahko prihranimo stres nakupovanja pregrešno dragih daril. Nakupe načrtujmo vnaprej in pripravimo seznam obdarovancev ter finančno ovrednotene predloge daril. Enako kot načrtovanje proračuna za darila je pomembno tudi načrtovanje časa za njihov nakup. Nikakor ne čakajmo do zadnjih dni, saj bomo tako zaradi časovnega pritiska in stresa zapravili veliko več, kot bi bilo treba. 

Pretiravati ne gre niti pri pripravi in uživanju hrane. Praznična omizja so namreč praviloma polna sladkih, mastnih in ne najbolj zdravih dobrot, tako od stresa razdražen želodec dodatno obremenimo še z večjimi količinami hrane in morda še alkohola ter na tak način ustvarimo preveč pritiska na steno želodca ter na zgornjo mišico zapiralko. Če je želodec sočasno tudi preveč vzdražen, postane premalo sproščen, da bi se lahko prilagodil prostornini zaužite hrane. Posledica prazničnega prenažiranja je zato pogosto zatekanje kisle želodčne vsebine nazaj v požiralnik, ob čemer občutimo zgago, tiščanje, polnost, napihnjenost in slabost. Ob omembi zgage večina sicer pomisli na preveč nastajanja želodčne kisline, a večino prazničnih zgag povzroča preobremenitev želodca, zaradi česar kisla vsebina zateka v požiralnik. V takih primerih zato zdravila za razgrajanje ali zaviranje nastajanja kisline niso najboljša izbira, saj je v prvi vrsti potrebno zagotoviti pravilno sproščanje in gibanje želodca ter zmanjševati njegovo razdraženost. Pri tem nam je lahko v pomoč zdravilo Iberogast®.

Naj praznična pojedina ostane v lepem spominu

Zdravilo Iberogast® uravnava gibanje želodca in sprošča mišice v njegovem zgornjem delu, zaradi česar se lažje prilagodi večji prostornini zaužite hrane. Obenem to zdravilo omogoča učinkovitejše krčenje mišic spodnjega dela želodca in tako omogoča lažji iztis prebavljene vsebine naprej v dvanajstnik in tanko črevo. V raziskavah z zdravilom Iberogast® so pokazali tudi, da to zdravilo izboljšuje delovanje mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom, kar zmanjša zatekanje hrane nazaj v požiralnik in s tem pojavnost občutka zgage.

VIDEO

Zdravilo Iberogast® izkorišča moč izvlečkov edinstvene kombinacije devetih zdravilnih rastlin. Gre za naravno zdravilo, ki deluje hitro in hkrati olajša različne prebavne simptome – to so bolečine in krči v trebuhu, občutek sitosti, občutek teže ali napihnjenosti, napenjanje, zgaga in splošna slabost. Vsaka od skrbno izbranih zdravilnih rastlin ima posebno zdravilno učinkovino, ki ciljno deluje na različne vzroke prebavnih simptomov. Zdravilo Iberogast® je na voljo v obliki peroralnih kapljic, ki se enostavno popijejo z malo tekočine. Zdravilo Iberogast® je primerno tako za otroke od šest let dalje kot za odrasle. Otroci od 6. do 12. leta lahko vzamejo 15 kapljic trikrat na dan, odrasli in mladostniki od 13. leta dalje pa 20 kapljic trikrat na dan.  Zdravilo Iberogast®  razredčite z nekaj tekočine (npr. vodo, čajem ali sokom) in ga popijte pred ali med obrokom. 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Vzemimo si čas zase

Če želimo praznike resnično preživeti v veselem vzdušju, se je treba nanje dobro pripraviti, se zavestno držati pravila zmernosti, določiti prioritete in skrbno izbrati zabave ter praznovanja, ki se jih bomo udeležili. Vabil in priložnosti bo zagotovo veliko tako v službi kot zasebno, a če ne bomo selektivni, bo izčrpanost prevelika in od praznikov ne bomo imeli nič. Odločimo se za dogodke in zabave, ki so nam resnično pomembni, svoj dan pa načrtujmo tako, da bodo praznične obveznosti razumno razporejene in bo tudi dovolj časa za sprostitev in počitek. Čas zase je namreč izjemno pomemben dejavnik preprečevanja (pred)prazničnega stresa. Četudi nas torej čaka kup opravkov in opravil, se brez slabe vesti odpravimo na sprehod in se nadihajmo svežega zraka, meditirajmo, privoščimo si kopel ali uživajmo v družbi dobre knjige in vročega napitka. Telo in um nam bosta hvaležna. 

Sponzorirana objava 

CH-20211209-92

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650