V mnogih primerih je prehrana glavna gonilna sila, ki jo je veliko lažje spremeniti in ji slediti kot drugim dejavnikom. Pomembno je ugotoviti, da je prva strategija zdravljenja ateroskleroze sprememba življenjskih navad s poudarkom na koristnih lastnostih določenih hranil. 

V zadnjih desetletjih so epidemiološke, klinične in eksperimentalne študije pokazale, da ima prehrana osrednjo vlogo pri preprečevanju ateroskleroze.

Kaj je ateroskleroza?

Ateroskleroza je bolezen pri kateri se arterije, ki prenašajo svežo kri v tkiva in organe, postopoma zamašijo s kopičenjem maščobnih oblog, znanih kot aterosklerotični plaki. To lahko povzroči zožitev arterij in moteno oskrbo tkiv ter organov s krvjo, kar se lahko kaže kot bolečina v območju, ki ne dobi dovolj krvnega pretoka. Poleg tega lahko raztrgani aterosklerotični plaki na površini arterij sprožijo strjevanje krvi, kar povzroči akutno blokado arterije, kar lahko privede do srčnega infarkta ali možganske kapi.

Ateroskleroza dejavniki tveganja 

Aterosklerozo povzročajo različni dejavniki tveganja. Posamezniki, ki imajo enega ali več teh dejavnikov tveganja, so bolj nagnjeni k razvoju ateroskleroze. Vendar pa lahko upravljanje teh dejavnikov tveganja z življenjskim slogom ali zdravili zmanjša možnost napredovanja bolezni ali pojava njenih zapletov. Dejavnike tveganja za razvoj ateroskleroze lahko razdelimo v štiri kategorije:

Biološki dejavniki: Ti so neodvisni od naše kontrole in vključujejo dednost, starost in spol (moški so bolj nagnjeni).

Dejavniki življenjskega sloga: Ti dejavniki so odvisni od naših odločitev, vključujejo kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, prehrano, prekomerno telesno težo in debelost.

Bolezni: Določene bolezni, kot so visoka raven "slabega" LDL holesterola, visok krvni tlak in sladkorna bolezen, lahko prispevajo k razvoju ateroskleroze. Te dejavnike tveganja je mogoče obvladovati z zdravili, vendar se mora zdravljenje vzdrževati, da se ohrani učinek.

Psihosocialni dejavniki: Sem spadajo depresija, anksioznost, stres, socialna izolacija in druge psihološke dejavnosti, ki lahko vplivajo na tveganje za aterosklerozo.

Kako pomembna je prehrana za bolnike z aterosklerozo in kako se lotimo sprememb?

Spremembe v prehrani je treba izvajati postopoma in premišljeno, pri čemer se je treba izogibati hitrim in skrajnim dietam. Neuravnotežene prehranske navade je treba nadomestiti z bolj uravnoteženimi možnostmi. V pomoč pri tem je lahko vodenje prehranskega dnevnika, ki pomaga prepoznati prehranske vzorce, nezdrave izbire in situacije, v katerih se prehranjujemo neuravnoteženo. Pri tem procesu vam lahko pomaga dietetik oz. prehranski svetovalec.

 Najbolj ustrezen prehranski pristop za bolnike z aterosklerozo vključuje raznoliko prehrano, ki vsebuje zmerno količino živil iz vseh prehranskih skupin. Mediteranski način prehranjevanja je primer takšnega pristopa. 

Ta prehrana je zaznamovana z uživanjem kakovostnih rastlinskih maščob, bogate zelenjave, sadja, rib, perutnine in žitaric. Mediteranski način prehranjevanja prav tako poudarja uživanje prehranskih vlaknin, ki igrajo pomembno vlogo pri varovanju zdravja.

Mediteranska prehrana, priporočljiva za zdravje srca, poudarja uživanje kakovostnih maščob, kot so enkrat nenasičene maščobe iz ekstra deviškega oljčnega olja in oreščkov. 

Prav tako je pomembno vključevanje večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kot sta omega-3 in omega-6, ki jih najdemo v ribah, semenih in različnih oljih. Transmaščobam, ki jih najdemo v nekaterih predelanih živilih se je treba izogibati, saj so povezane s tveganjem za srčno-žilne bolezni. Pri pripravi hrane je priporočljivo uporabljati različne rastlinske vrste maščob in se izogibati prekomernemu cvrtju.

Pomembno je, da se odločimo za polnovredne vire ogljikovih hidratov, namesto enostavnih sladkorjev in predelanih ogljikovih hidratov. To vključuje izbiro živil, ki so narejena iz celih žitnih zrn ali so polnozrnata. S tem bomo omogočili počasno sproščanje sladkorja v krvni obtok, kar bo preprečilo občutek lakote in kopičenje maščobnega tkiva. 

Pomeni, da izbiramo hrano bogato s prehranskimi vlakninami, kot so polnozrnat kruh, neoluščen riž, izdelki iz celih žitnih zrn, polnozrnati ovseni kosmiči in polnozrnate testenine.

Beljakovine imajo v telesu številne funkcije, med drugim so ključne za razvoj in vzdrževanje mišične mase ter za občutek sitosti. Dovolj visok vnos beljakovin je še posebej pomemben za bolnike s srčnim popuščanjem. Odlični viri beljakovin vključujejo ribe, nemastno belo meso, stročnice, oreške, žitarice, jajca in manj mastne mlečne izdelke.

Priporočljivo je zaužiti vsaj tri porcije zelenjave in dve porciji sadja vsak dan. S tem, ko uživamo sadje in zelenjavo različnih barv, dobimo širok spekter zaščitnih hranil, ki jih ta skupina živil ponuja.

Zanimivost

Z izboljšanjem antioksidativnega stanja s prehrano lahko preprečimo napredovanje aterosklerotične bolezni srca in ožilja. Antocianini so flavonoidni polifenoli z antioksidativnimi lastnostmi, ki so povezani z zmanjšanim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Uživanje antocianinov poveča skupno antioksidativno zmogljivost, antioksidativne obrambne encime in druge antioksidativne lastnosti.

Naravno se pojavljajo v rastlinah in so delno odgovorni za pigmentacijo jagodičevja. Glavni antocianini v človeški prehrani so glikozidne oblike antocianidinov, ki vključujejo pelargonidin, cianidin, delfinidin, peonidin, petunidin in malvidin. Najdemo jih v pigmentih rdečega, temnomodrega in temno vijoličnega sadja in zelenjave (aronija, borovnice, češnje, maline, robide, slive, rdeče grozdje, črni ribez, rdeče zelje, jajčevci).

Uživanje antocianinov v prehrani je lahko povezano z zmanjšanjem dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, manjšim tveganjem za koronarno srčno bolezen in umrljivostjo.

Viri: pubmed, NIJZ & prehrana.si