Kaj je ulcerozni kolitis?

Je neozdravljiv, razširjen in kroničen vnetni proces sluznice debelega črevesa z izmeničnimi obdobji poslabšanja in remisije. Ulcerozni kolitis je bil prepoznan kot globalna bolezen, saj njena pojavnost po vsem svetu nenehno narašča, najpogosteje diagnosticirana med 30. in 40. letom starosti. Natančna etiologija bolezni ni znana. Vendar je mogoče, da k patogenezi bolezni prispevajo genetski, imunološki in okoljski dejavniki.

Kakšni so simptomi bolezni?

Najpogostejši simptomi so krvavo blato. Pridruženi simptomi so lahko tudi nujnost odvajanja blata, obilno izločanje rektalne sluzi, povečana pogostost iztrebljanja, nočno iztrebljanje, nelagodje v trebuhu (bolečine, krči), urinska inkontinenca, utrujenost, vročina, dehidracija in podhranjenost.

Pri palpaciji lahko opazimo občutljivost, bolečino in napihnjenost trebuha, pri rektalnem pregledu pa tudi kri. Število izločenega blata in prisotnost drugih simptomov se lahko razlikujeta. Simptomi lahko odražajo resnost vnetja črevesne sluznice in obseg sprememb. Poleg tega lahko rezultati opravljenih preiskav pokažejo znake anemije.. Bolniki imajo tudi večje tveganje za razvoj kolorektalnega raka.

Diagnoza

Končna diagnoza se oblikuje na podlagi celovite ocene klinične slike, biokemičnih in histoloških rezultatov ter ugotovitev endoskopskih preiskav, kot so kolonoskopija in rektoskopija, pri pacientih, ki doživljajo izrazito poslabšanje bolezni.

Zdravljenje

Način obravnave ulceroznega kolitisa je prilagojen stopnji resnosti, obsegu in tipu bolezni, vključno z njenim potekom, odzivom bolnika na prejšnja zdravila ter morebitnimi stranskimi učinki, pogostostjo recidivov in pojavom zunajčrevesnih simptomov. Pomembne dejavnike predstavljata tudi starost bolnika ob postavitvi diagnoze in trajanje bolezni. 

Osnovni cilj terapije je doseganje klinične remisije, ki jo potrdi endoskopski pregled, brez potrebe po uvedbi steroidnega zdravljenja. Kirurški poseg predstavlja končno rešitev za ulcerozni kolitis in se uporablja v primerih, ko farmakološko zdravljenje ne prinese želenih rezultatov ali kadar se pojavijo resni zapleti bolezni.

Prehrana pri ulceroznem kolitisu

Poleg farmakološkega in kirurškega zdravljenja je v obravnavi ulceroznega kolitisa izjemnega pomena tudi uvedba ustrezne prehrane in prehranskih navad, kar pa v medicinski praksi še vedno ni ustrezno priznano in pogosto spregledano. Več kot 70 % obolelih ugotavlja, da nepravilna prehrana pomembno vpliva na potek bolezni ter povečuje pogostost in resnost simptomov.

MEDITERANSKA DIETA

Eden od varnejših prehranskih pristopov, ki ga dodatno priporoča ESPEN (Evropsko združenje za klinično prehrano in metabolizem) kot metodo za bolnike z ulceroznim kolitisom, je mediteranska dieta. Ta prehranski model poudarja obsežno uživanje zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih izdelkov, ki so bogati z antioksidanti in prehranskimi vlakninami. Prav tako vključuje oreščke, ribe in oljčno olje, ki je bogato z mononenasičenimi in polinenasičenimi maščobnimi kislinami. 

Mediteranska dieta vključuje zmerno uživanje mlečnih izdelkov, zlasti fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, kefir in sir, ter jajc. Namesto rdečega mesa, katerega konzumacijo je priporočljivo zmanjšati, dieta spodbuja uživanje bolj pustih vrst mesa, kot so puran, piščanec in zajec. Vsaka jed se dodatno obogati z zelišči in začimbami, kot so peteršilj, timijan, origano, bazilika, kumina, cimet in kurkuma, katerih antioksidativni učinki so znanstveno potrjeni.

V skladu z mediteransko prehrano naj bi osrednjo vlogo v prehrani igrala zelenjava, ki ji sledi sadje, kot pomembna vira vitaminov in mineralov. Pri izbiri zelenjave je priporočljivo, da bolniki z ulceroznim kolitisom dajejo prednost tisti, ki ni bogata z v vodi netopnimi prehranskimi vlakninami, na primer pesa, krompir, korenček in bučke. Te se lahko uživajo kuhane, in če jih dobro prenašajo, tudi surove.

Po drugi strani pa je treba zelenjavo, bogato s prehranskimi vlakninami v vodotopni frakciji, kot so kapusnice, brokoli in paprika, predhodno skuhati ter pretlačiti ali zmiksati. Enak pristop velja tudi pri vključevanju sadja v prehrano. Na začetku se priporoča uživanje sadja, ki ni bogato z v vodi netopnimi vlakninami, kot so banane ali jabolka. 

Če bolnik dobro prenaša surovo sadje z nizko vsebnostjo v vodi netopnih vlaknin, je mogoče postopoma uvajati druga sezonska sadja, vendar z veliko previdnostjo, odvisno od individualne tolerance bolnikov z ulceroznim kolitisom. Pri poslabšanju bolezni je lahko zelo koristna alternativa uživanje sveže stisnjenih zelenjavnih ali sadnih sokov, ki vsebujejo vsa pomembna hranila (vitamine, minerale) in nimajo vsebnosti v vodi netopnih prehranskih vlaknin. Pri izbiri rastlinskih živil je treba biti pozoren tudi na stročnice, ki predstavljajo dragocen vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin.

V zaključku je ključno poudariti, da prehrana igra ključno vlogo pri obvladovanju ulceroznega kolitisa, pri čemer je prilagajanje prehranskih strategij posameznikovim potrebam ključno za optimalno dobro počutje. Posebej izpostavljamo pomembnost individualne obravnave, ki vam jo lahko zagotovijo dietetiki, saj se prehranske potrebe razlikujejo med bolniki. S sodelovanjem med bolniki in dietetiki lahko dosežemo optimalno ravnotežje med ustrezno prehrano, obvladovanjem simptomov in splošnim dobro počutjem posameznika. Zavedanje o potrebi po individualni obravnavi pri dietetiku je ključno za uspešno obvladovanje ulceroznega kolitisa skozi prehrano ter omogoča bolnikom boljše življenje.

Vir: PubMed