Imejte homocistein pod nadzorom

Znanstveniki opažajo povezavo prehrane z duševnim zdravjem, natančneje pozitiven učinek uživanja sadja, zelenjave, pustega mesa, sira, jajc in rib. Zadostna prisotnost folata, skupine vitamina B, k je je veliko v listnati zeleni zelenjavi, in vitamina B12 iz omenjenih živil živalskega izvora namreč znižuje raven homocisteina v krvi. Homocistein je aminokislina, katere povišana koncentracija negativno vpliva na zdravje srca in ožilja, živcev in duševnega zdravja na splošno. Folat pa je vitamin, občutljiv na visoke temperature, zato je treba posebno pozornost nameniti toplotni obdelavi blitve, špinače, brokolija in ohrovta, ki jih je treba kuhati čim manj časa.

Živila, ki delujejo protivnetno

Po znanstvenih podatkih prehrana, ki temelji na nepredelanih žitih, zelenjavi, sadju in ribah, hkrati pa vsebuje zelo malo predelane hrane, pozitivno vpliva na zdravje živčnega sistema in zmanjšuje tveganje za depresijo za približno 30 %. Omega-3-maščobne kisline iz rib in morskih sadežev pozitivno vplivajo na kognitivne sposobnosti in zdravje živcev ter zmanjšujejo možnost depresije, bojda pa lahko prispevajo tudi k njenemu zdravljenju. 

Nasprotno prehrana, bogata z mastno hrano, kot so slanina, smetana, maslo in mast, zavira proizvodnjo serotonina, znanega kot 'hormon sreče', in tako spodbuja slabo voljo.

Stres in zdravje prebavil

Stres in zahodnjaška prehrana, bogata s sladkorjem in maščobami, povečata prepustnost črevesja za alergene, toksine v okolju in tudi za lipopolisaharidne endotoksine. Ti endotoksini negativno vplivajo na prevajanje informacij v možganih ter povečujejo vnetne procese in oksidativni stres. Na zdravje črevesja nedvomno pozitivno vplivajo zaželene probiotične bakterije in nepredelana hrana rastlinskega izvora, ki podpira njihovo rast in razmnoževanje.

Uživanje rednih obrokov

Redni obroki, ki zagotavljajo normalno oskrbo možganov z energijo, prispevajo k zmanjšanju stresa. Iz lastnih izkušenj vemo, da preskakovanje obrokov vodi v živčnosti in slabo koncentracijo. Priporočljivo je zajtrkovati najkasneje dve uri po prebujanju, kositi med 12. in 14. uro in imeti večerjo do 20. ure. V pomoč so tudi majhni prigrizki med zajtrkom in kosilom ter kosilom in večerjo, ki blažijo lakoto in povečajo naše umske sposobnosti. To je še posebej pomembno za otroke in mlade v dobi rasti in razvoja.

Povzeto po Adiva.hr